ZDavP-2 člen 143, 143/2, 146. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3. ZUP člen 289, 289/2. URS člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja - predlog za izvršbo
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - dokazovanje - izvedenec - ponovitev dokaza - predlog za postavitev novega izvedenca
Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367č.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
Predloga za revizijo ne more vložiti stranka sama, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Tožnik v obravnavanem primeru zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nezakonitega dela višjega sodnika A. A. Okoliščina, da je ta sodnik in vodja oddelka, pristojnega za obravnavanje tožnikove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017803
ZPP člen 227, 339, 339/2-8. URS člen 22.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - listine - predložitev listine - edicijska dolžnost - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - povrnitev vlaganj v nepremičnino - koristni stroški
Neutemeljene so revizijske navedbe glede uveljavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neuporabe določbe prvega odstavka 227. člena ZPP o edicijski dolžnosti. Kadar se stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri nasprotni stranki, mora poleg običajnega substanciranja dokaznega predloga (navedbe dejstva, ki ga želi dokazati in konkretnega dokazila in podatkov, ki dokazilo identificirajo) navesti tudi okoliščine, iz katerih je razvidno, da je listina pri nasprotni stranki. Temu toženec ni zadostil, saj ni navedel niti osnovnih podatkov o odločbi o (pridobitvi) stanovanjske pravice na bungalovu S. niti okoliščin, ki bi kazale, da se ta nahaja pri stranskem intervenientu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravdni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški za odgovor na revizijo
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga in ker revizija tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Zahtevek za izstavitev ZK - dovolila pride v poštev le pri pravnoposlovnem razpolaganju s knjižnimi pravicami. Takšen zahtevek tožnice bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi dokazala sklenitev zavezovalnega pravnega posla glede predmetnih nepremičnin.
revizija tožene stranke - omejitev gibanja - pravni interes za revizijo - odpravljena odločba tožene stranke - procesni položaj tožene stranke - dolžnost izvršitve sodbe
V obravnavani zadevi je bil s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje kot nezakonit odpravljen revidentkin akt. Z odpravo izpodbijane odločbe je tako prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijane odločbe ni več). V takšni procesni situaciji ima revidentka položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi, kar pomeni, da je revidentka dolžna sodbo izvršiti. Ta dolžnost pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo. Ob takem stanju zadeve za revidentko neugodna stališča glede uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (s čimer po vsebini revizijskih navedb utemeljuje pravni interes za revizijo) za priznanje pravnega interesa v revizijskem postopku ne zadoščajo.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - notranja razselitev - resna škoda - Ukrajina - samska ženska z otrokom
Čeprav je število mrtvih in ranjenih civilistov na določenem območju zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada pomembna informacija za presojo, ali določeni osebi ob vrnitvi na tako območje grozi resna škoda, pa so pomembne tudi druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo integriteta osebnosti (ne samo življenje) posameznika ob vrnitvi resno ogrožena.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 83, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/1-1, 85/2. Statut Univerze v Ljubljani člen 178.
odvzem magistrskega naslova - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - avtonomija - presoja izvirnosti dela - strokovno pedagoško opravilo - že rešeno vprašanje - razlikovanje med pisnimi poročili - dokazna ocena - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - izvedenci - poseg v čast in dobro ime
Prvo revizijsko vprašanje je v sodni praksi že rešeno: presoja izvirnosti strokovnega ali znanstvenega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ univerze oziroma članice univerze vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni nobenega bistvenega razlikovanja med pisnimi poročili o razlogih za odvzem naslova treh visokošolskih učiteljev, ki so sestavljali komisijo, revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je drugo revizijsko vprašanje zgolj hipotetično.
Revident v zvezi s tretjim vprašanjem ni natančno in konkretno zatrjeval kršitev določb ZUS-1.
Četrto revizijsko vprašanje je splošno in nekonkretizirano, predvsem pa izhaja iz napačne predpostavke, da se avtonomija v zvezi s pedagoškimi strokovnimi opravili nanaša na visokošolske učitelje, ki pripravijo pisna poročila o razlogih za odvzem naslova. Omenjena avtonomija pa se nanaša na pristojni organ univerze oziroma članice univerze, ki sprejme odločitev o odvzemu naslova.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - tajno delovanje - prekoračitev obtožbe - nasprotje med izrekom in razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - jemanje podkupnine
Ustava RS v drugem odstavku 134. člena ne zahteva, da se pridobi dovoljenje Državnega zbora že za izvedbo ukrepov v predkazenskem postopku zoper sodnika, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Zato so neutemeljene navedbe obrambe glede nezakonitosti dokazov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v predkazenskem postopku pred dovoljenjem Državnega zbora.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo
Tožnica je bila podvržena enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imela enako, če ne celo večjo delovno obremenitev, enake dolžnosti glede javljanja odsotnosti, glede pridobitve licence, delo je opravljala kontinuirano, ni mogla izbirati letov in prostih dni itd., skratka bila je prostovoljno vključena v organiziran delovni proces delodajalca in je v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pa so elementi delovnega razmerja.
Tožena stranka ob obvestilu, da je tožnik zaradi povzročitve prometne nezgode na prestajanju trimesečne zaporne kazni in ob drugih ugotovitvah o okoliščinah prometne nezgode tožniku pred odpovedjo utemeljeno ni omogočila zagovora, saj ji je sicer grozilo, da bo potekel 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi. Za takšno presojo je imelo sodišče podlago v določbi tretjega odstavka 83. člena ZDR, da delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izjemoma ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati. Realno nepremostljiva ovira za opravo zagovora v zakonskem roku za podajo izredne odpovedi na delavčevi strani, ki jo je po ugotovitvi sodišča predstavljalo prestajanje zapora, ob sicer izkazani kršitvi vsekakor predstavlja takšne okoliščine.
ZDR-1 člen 91, 91-5. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokazov - zagotavljanje drugega ustreznega dela invalidu - uporaba zakona
Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokazov bistveno kršilo določbe postopka (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa je brez kakršnekoli obrazložitve pritožbo tožene stranke zoper tako kršitev zavrnilo. Na toženi stranki je bilo dokazno breme, da je bilo ponujeno delovno mesto pri drugem delodajalcu za tožnika ustrezno. Z ravnanjem sodišč ji taka možnost ni bila dana.
Tožniku je bila z odločbo ZPIZ ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI je bilo tožniku na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponujena zaposlitev pri tem delodajalcu za delo, ki ustreza tožnikovi dejanski strokovni izobrazbi (5 razredov osnovne šole) in njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma z upoštevanjem omejitev, ki izhajajo iz invalidske odločbe.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - vzgoja in izobraževanje - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - skupni čas trajanja delovnega razmerja za določen čas
Pomembno je izpolnjevanje zahtevanih pogojev ob sklepanju pogodbo o zaposlitvi (za določen čas) in ne izpolnjevanje pogojev ob prenehanju takšnega delovnega razmerja oziroma s tem v zvezi upoštevanje dejstva, ali delavec še pred prenehanjem zadnje pogodbe o zaposlitvi izpolni vse pogoje za zasedbo delovnega mesta.
109. člen ZOFVI ne izključuje možnosti, da se delovno razmerje z istim delavcem in za isto delovno mesto ne sklene tudi večkrat in za čas, ki skupaj znaša več kot dve leti - vsakič pod pogoji, po postopku in v trajanju kot je predvideno. Ni torej utemeljen revizijski ugovor, da tožena stranka s tožnico na podlagi ZOFVI sploh ne bi smela skleniti delovnega razmerja po izteku enega leta zaposlitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - prodajalka
Zavzemanje tožene stranke, da je že vsako (tudi najmanjše) nespoštovanje internih navodil lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je v nasprotju z opredelitvijo razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki govori le o hujših kršitvah, in ne upošteva diferenciacije v primerjavi z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (prvi odstavek 89. člena ZDR-1), razlogi za disciplinsko sankcioniranje (172. člen ZDR-1) ali možnostjo opozorila na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Način storitve in vrsta kršitve mora biti tudi v primeru kršitve po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 takšna, da pomembno vplivata na razmerje med delavcem in delodajalcem.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - rok vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Revizija ne vsebuje navedb, ki bi se sploh nanašale na vprašanje pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu in nato pri sodišču, tako da revizijsko sodišče revizije v tej smeri sploh ni moglo preizkusiti.