dovoljenost revizije - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu, s katerim je revidentki naložena ustavitev gradnje in odstranitev spornih objektov, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizijska navedba, da bo v primeru rušenja objekta nastala škoda v višini več kot 200.000 EUR, ne zadošča, da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za revidentko res zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu bi morala revidentka natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
Čeprav sta tožnika predlagala zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe (s katero je bilo odločeno, da se celjenje ne opusti) in predloga za ureditev stanja nista konkretno opredelila, pa njun zahtevek, sklicujoč se tudi na tretji odstavek 32. člena ZUS-1, pojmovno izhaja iz same vsebine celotnega predloga. Zato je kljub pomanjkanju formalnega besedila ureditvenega predloga mogoče začasno urediti stanje glede na sporno pravno razmerje, saj to (da se cepljenje ne opravi) v obravnavani zadevi izhaja, poleg navedb tožnikov, že iz same narave stvari.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 73/5, 365, 365-2. ZNP člen 37, 45, 45/3.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika – pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki – odlonitveni razlog
Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - rok za vložitev pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi
Na glavni obravnavi bo lahko na podlagi dodatno ugotovljenih okoliščin zaključek sodišča o vprašanju dovoljenosti dokazov drugačen, kot ga je mogoče napraviti na podlagi sedaj znanih dejstev.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
objektivna odgovornost države – poškodba vojaka med vojaško vajo tarzanka – premagovanje ovir – pojem nevarne dejavnosti – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti - višina odškodnine
Izvajanje vaje na kombiniranem (preprijemalnem) plezalniku - „tarzanki“ (upoštevaje višino ovire, sorazmerno zahteven način njenega premagovanja s preprijemanjem prečk in telesom v visečem položaju in nihanju) predstavlja nevarno dejavnost.
ZKP člen 214, 214/2, 218, 218/4, 329, 340, 340/2, 371, 371/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilne priče – načelo neposrednosti - branje zapisnika o izpovedbi priče s soglasjem strank – ponovno zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – osebna preiskava brez odredbe sodišča – pogoji za izvedbo – sum uničenja dokazov
Če je bila obrambi možnost zaslišanja obremenilnih prič na glavni obravnavi dana, pa te možnosti ni (v celoti) izkoristila, mora v naknadnem dokaznem predlogu navesti, o katerih okoliščinah je potrebno pričo še zaslišati ter z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost ponovnega zaslišanja.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta nista navedla, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, zato tudi njuna navedba v zaključku revizije, da iz navedenega izhaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne zadošča, da bi bila revizija po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena.
Revidenta z navedbo, da gre za sodno odločbo, ki ima zanju zelo hude posledice, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, zato njuna revizija tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani v drugih zadevah tožniku ni dodelilo brezplačne pravne pomoči in da v teh postopkih ni uspel, sama po sebi ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
pravica do pritožbe - vročanje – osebna vročitev - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravnomočnost - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Izpostavljeno vprašanje ne dosega kriterijev za vsebinsko presojo (ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Ob pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi tudi reviziji priložen izpisek iz spletnega portala, iz katerega izhaja, da naj bi revidentka v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – sodni zaostanki – prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča
Prebivališče oziroma sedež sedmih tožnikov in toženke v Mariboru ter majhna vrednost spornega predmeta narekujejo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Maribor.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 371, 371/2.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije – hrup – povrnitev nepremoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – dajatvena sodba – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku, ob katerem živijo, še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za istovrstno škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).
tržna inšpekcija – neresnična informacija - pomanjkanje zaloge – zavajujoče ravnanje - nepoštena poslovna praksa – odgovornost prodajalca – oglaševanje izdelkov, ki jih prodajalec nima na zalogi – akcijsko znižanje – cena, ki se oglašuje
Če prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Prodajalec se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobavitelja).
Če obe pravdni stranki, ki sta hkrati pogodbeni stranki, pogodbo razumeta enako, ji sodišče ne sme pripisati drugačnega pomena. Vezano je na trditveno podlago strank. Zato lahko sporno pogodbeno določilo razlaga le tako, da ji pripiše pomen, ki ga zatrjuje ena ali druga stranka.
Smisel asignacije je, da se s plačilom enega dolga poplačata dva dolga. Ta dva dolga ne izvirata iz asignacije. Ideja asignacije je, da se terjatev prenese, ne da bi upnik izpadel iz obligacijskega razmerja, iz katerega izvira terjatev, in da se dolg prevzame, pa dolžnik še vedno ostane v obligacijskem razmerju, iz katerega izvira ta dolg. Pri asignaciji ne nastane dvostransko obveznostno razmerje med strankami in ne nastopijo pravni učinki spremembe upnika ali dolžnika (iz temeljnega razmerja).