URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 21. OZ člen 131, 147. ZPP člen 367, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost – vzročna zveza – obstoj protipravnosti – pravna podlaga -
Revizija se dopusti glede:
vprašanja, ali je v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podana protipravnost dejanja tožene stranke po 26. členu Ustave RS,
vprašanja, ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožene stranke in materialno škodo tožeče stranke,
vprašanja pravilne uporabe pravne podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke za materialno škodo, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala pred uveljavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda kot posledica uporabe traktorja – pojem uporabe vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali obravnavana uporaba traktorja predstavlja uporabo vozila v smislu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – odgovornost države – imisije – hrup – škoda, ki presega običajne meje – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča bodoča škoda – višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 že zavzelo stališče, da zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, ni uporabljiv za odškodninske terjatve za povrnitev škode, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe in kasneje, dopustitev revizije glede vprašanja, ki se nanaša na pravočasnost navedb v zvezi z zastaranjem, ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče tudi o višini odškodnin in teži posameznih okoliščin, ki vplivajo na njeno odmero (sodba II Ips 303/2010 z dne 13. 12. 2010 in druge, sprejete v podobnih zadevah istega dne). Ker izpodbijana sodba ne odstopa od teh stališč, niti s tega vidika niso izpolnjene predpostavke za dopustitev revizije.
ZGD člen 230. ZFPPod člen 27, 35. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - delniška družba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - univerzalno pravno nasledstvo izbrisne družbe – vračilo prepovedanih plačil
Ali terjatev na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD preneha z izbrisom družbe iz sodnega registra?
Ali je predmet univerzalnega pravnega nasledstva družbenikov izbrisane družbe, ki je posledica izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, tudi pravica zahtevati vrnitev prepovedanih plačil po 230. členu ZGD?
ZFPPIPP člen 429. ZSReg člen 16. ZPP člen 367, 367/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
V skladu s 429. členom ZFPPIPP se za postopek izbrisa uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg. Po 16. členu ZSReg pa revizija zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014459
ZZZDR člen 59. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali sta sodišči utemeljeno odstopili od splošnega pravila, da se skupno premoženje bivših zakoncev pri določitvi deležev na njem obravnava celovito?“
Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.
ZDR člen 32, 33, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 22. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 10, 10/2, 10/2-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odklonitev preventivnega zdravstvenega pregleda – varnost in zdravje pri delu
Revident je onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
ZDR člen 111, 111/1-1, 118, 118/2. KZ člen 246. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, kar bi na podlagi prvega in četrtega odstavka 50. člena ZUP sicer morala storiti, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Na tak način je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in bila zato upravičena vložiti predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Če bi bila pokojnemu zavarovancu predčasna pokojnina pravnomočno priznana še pred njegovo smrtjo, pa bi bila tožnica upravičena do dedovanja zapadlih in neizplačanih denarnih zneskov pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - poziv nazaj na delo - nadomestna zaposlitev - skrbnost delavca
Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z ignoriranjem toženkinih pozivov, naj se izjavi o konkretnih okoliščinah nastopa dela glede na svojo dejavnost s.p., odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca, ki bi v takem primeru želel ohraniti delovno razmerje. Takšno ugotovitev pa je sodišče zmotno štelo za pravno nepomembno, saj ustreza definiciji hude malomarnosti v zvezi s časovno neopredeljenim odklanjanjem dela po pogodbi o zaposlitvi. Tako so bili v tožnikovem ravnanju podani vsi elementi hujše kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, ki je zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZVZD člen 35. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – zdravstvena zmožnost
Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/2, 90, 90/3. ZPP člen 308.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - neutemeljen poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev sodne poravnave – uporaba službenega vozila
Ker ima sodna poravnava tudi učinke pravnomočnosti, je treba zaveze iz sodne poravnave še tem dosledneje upoštevati. Takšna zaveza je dejansko pomenila, da bo tožena stranka tudi v primeru spremenjenih razmer, ki bi lahko pomenile nastanek poslovnega razloga, delo organizirala tako, da bo tožničino delovno mesto ohranila vsaj še eno leto po sklenitvi sodne poravnave, oziroma da v zvezi s tožničinim delom ne bo treba uveljavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Samo zaradi prenehanja pravice do uporabe službenega vozila (ob hkratni spremembi navodil delodajalca za delo, na podlagi katere uporaba službenega vozila ni nujni pogoj za uspešno opravljanje delavčevega dela) ne predstavlja spremembe bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi oziroma ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Take spremembe v zvezi z delom sta delavec in delodajalec dolžna reševati z ustreznimi prilagoditvami v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3004992
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDSS-1 člen 31. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 21.
javni uslužbenci – plačilo dnevnic – dnevnice – plačilo najemnine – napotitev na delo v tujino – službeno potovanje – službena pot – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski delovni spor – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina odškodnine – sprememba tožbenega zahtevka
Glede na to, da je tožnik na obravnavi pred sodiščem prve stopnje predlagal, da za primer ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odpovedi sodišče odloči v smislu 118. člena ZDR, ker se je zaposlil drugje, in je hkrati predlagal tudi višino odškodnine, ki naj mu jo sodišče prisodi, ker se je s 1. 9. 2009 zaposlen le za določen čas in za bistveno nižjo plačo, je imelo sodišče v določbah ZDSS-1 in ZDR podlago za odločitev, da ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku v breme tožene stranke prizna pravice iz delovnega razmerja le do 31. 8. 2009 in mu namesto vrnitve na delo prizna odškodnino.
invalid III. kategorije – delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje
Sodišči druge in prve stopnje zmotno izenačujeta pravico do delne invalidske pokojnine in njeno izplačevanje. Odločitev, da tožnik ima pravico do delne invalidske pokojnine, ne vpliva na odločitev o izplačevanju le-te. Upoštevaje določbe 159. člena ZPIZ-1 namreč tožnik v spornem obdobju ni upravičen do izplačila delne invalidske pokojnine, ker do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu ni prišlo.
ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1, 63/1-2, 144, 144/1, 144/1-1.
invalid - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnina - invalidnina za telesno okvaro - napotitev na delo v tujini - poškodba pri delu
V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – izplačilo pokojnine za nazaj
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona. Tožniku pa je bila s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar pomeni, da ni upravičen za izplačilo pokojnine za nazaj za vtoževano obdobje.