izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – revizija - vsebina revizije
Ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za določitev presežnega delavca - kriterij delovne uspešnosti
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 133, 133/3, 150, 153, 165, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – hrup – splošno koristna dejavnost – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – bodoča škoda – ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode – višina odškodnine - strah - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nevarna dejavnost ni le tista, ki povzroči poškodbo pri vsakomur, ki pride z njo v stik. Temeljno izhodišče za presojo je predpostavka, da je nevarna dejavnost tista, iz katere izhaja večja možnost poškodb, kot je to običajno. Da gre pri delu v konstantnem hrupu (tudi če niso presežene mejne vrednosti) za večjo nevarnost za okvaro sluha, izkazujejo ne tako redki primeri takih okvar pri osebah, ki delajo v hrupu.
Proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov ni mogoče šteti za splošno koristno dejavnost v smislu pravnega standarda iz določbe tretjega odstavka 133. člena OZ.
Da bi lahko govorili o možnosti uveljavljanja odškodnine za bodočo škodo, torej o vložitvi tožbe pred nastankom škode, se mora vzrok njenega nastanka (škodno dejstvo) že zgoditi. V tem primeru začne zastaranje tudi za bodočo škodo teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva, ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode oziroma je imel vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Škoda, katere vzrok še ni nastal, pa ni bodoča škoda v smislu 182. člena OZ. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – izpolnjevanje pogojev
Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način.