spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – sklicevanje na sporazum o pristojnosti v ugovoru
Dolžnica se na sporazum o krajevni pristojnosti ni sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zato je kasnejše uveljavljanje tega sporazuma prepozno in neupoštevno.
Kriterij za razmejitev med novo inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže tistemu, od katerega zahteva plačilo oziroma protipravno premoženjsko korist.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – nepristranskost sodišča – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Subjektivno prepričanje obsojenke v pristranskost sodnikov, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbudila dvom o nepristranskosti, ni dovolj za zaključek, da je bila obsojenka v obravnavanem primeru deležna nepristranskega sojenja.
predlog za dopustitev revizije – neustreznost pravnega vprašanja glede na razloge sodbe – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu načeto osrednje vprašanje ni adekvatno glede na razloge v oporo grajani pravnomočni odločitvi sodišč prve in druge stopnje. Sodišče namreč ni črpalo toženčeve obveznosti vrniti nepremičnino iz njegove obveznosti poroštva (za plačilo najemnine), temveč mu je s tem v zvezi kot podpisniku pogodbe le odreklo opravičljivost zatrjevane neseznanjenosti s pogodbenim določilom o izključitvi pridobitve lastništva z gradnjo.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega davka – dopustnost prenosa terjatve – oškodovanje upnikov
Z zakonom prenos terjatve za vračilo preplačila obresti od preveč odmerjenega in plačanega davka ni prepovedan, po presoji revizijskega sodišča pa tudi narava te terjatve ne nasprotuje prenosu na drugega. Namen terjatve ni strogo določen (kot je na primer pri denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, pomoči ob rojstvu otroka, dodatku za pomoč in postrežbo). Bistvo, vsebina terjatve se z odstopom ne spremeni. Zato je po presoji revizijskega sodišča tudi ta terjatev lahko predmet odstopa.
Tožnik je navedel, kakšna škoda naj bi mu nastala, ta opredelitev je bila tudi povsem konkretna, ni pa nadalje navedel prav ničesar za utemeljitev sklepa, da je škoda, katere povračilo uveljavlja, res nastala v zatrjevani višini.
Tožnik je predlagal dokazna sredstva, pri čemer pa ni podal ustreznih konkretnih trditev o pravno pomembnih dejstvih, ki naj bi se z njimi dokaz(ov)ala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – oddaljenost sodišča – bivališče stranke – faza priprav na glavno obravnavo
Razlogi smotrnosti upravičujejo prenos pristojnosti, saj je za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču z območja toženkinega začasnega prebivališča in sedeža enega o obeh njenih pooblaščencev – odvetnikov, ki je tudi sicer krajevno znatno manj oddaljeno glede na prebivališče tožnika ter sedeža odvetniških pisarn pooblaščenca tožnika in druge od obeh pooblaščencev toženke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005893
ZKP člen 311, 311/3, 344, 355, 371, 371/2, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 217, 217/1. URS člen 29, 29-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - vpliv na zakonitost - načelo neposrednosti – prekinitev glavne obravnave – presoja pritožbenih navedb – izvajanje dokazov – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – sprememba obtožbe - enako varstvo pravic – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP, mora konkretno pojasniti, kako je zatrjevana (in ugotovljena) kršitev določb kazenskega postopka vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe v obravnavanem primeru.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3, 40, 40/1, 76, 82. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - tožbeni zahtevek - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pravno razmerje - davčno
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005850
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 18.
kršitev kazenskega zakona – krivda – malomarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, sodi na področje ugotavljanja empiričnih prvin kaznivega dejanja, torej v sfero pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
OZ člen 131, 132, 179. ZPP člen 367a, 367a/1.367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico – razžalitev – osebnostna pravica na lastni podobi – pravica do duševne integritete - fotomontaža
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o protipravnosti toženčevega posega v tožničini osebnostni pravici na lastni podobi in do duševne integritete s fotomontažo.
ZKP člen 538, 539, 540, 541. URS člen 23, 30. ZDen člen 81. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145c. ZD člen 221. OZ člen 82.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe – dedovanje terjatve za plačilo odškodnine – pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe – dajatvena tožba – zapuščinska masa
Ker gre za oporočno dedovanje terjatve za plačilo odškodnine in ker ne gre za posebno premoženjsko (zapuščinsko) maso, za katero ne bi veljali splošni predpisi o dedovanju, sklep o dedovanju pa je že pravnomočen, ni nujno prepustiti sodišču v zapuščinskem postopku odločitev o tem, kdo bo dedoval to terjatev. Ni razloga, ki bi govoril za to, da se ponovno ugotavljanje dedičev prepusti naknadnemu zapuščinskemu postopku.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na neustavnost določb zakona
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka ni (iz)postavila pomembnega pravnega vprašanja, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Zgolj z zatrjevanjem neustavnosti določb zakona, revidentka ne more utemeljevati pogoja za dovoljenost revizije.
V obravnavani zadevi je bila odločba o razrešitvi s položaja direktorice občinske uprave tožnici nesporno vročena 9. 2. 2011, tožbo, s katero izpodbija to odločbo, pa je vložila že 31. 1. 2011. Izpodbijana odločba ob vložitvi tožbe torej še ni bila dokončna, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, tožba pa ni bila vložena niti zaradi molka organa niti zaradi kršitve ustavnih pravic. Sodišče prve stopnje jo je zato ob predhodnem preizkusu pravilno zavrglo kot prezgodnjo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker je navedba vrednosti spornega predmeta iz tožbe ostala enaka in nediferencirana ves čas postopka tudi po postavitvi dveh novih podredno uveljavljanih zahtevkov, se lahko nanaša na oziroma lahko velja le za primarni zahtevek. Ta pa je bil s pravnomočno sodbo v celoti zavrnjen in ni predmet revizijskega izpodbijanja z revizijo tožene stranke. Predmet njenega revizijskega izpodbijanja so lahko le pravnomočne delne in zanjo neugodne odločitve o podredno uveljavljanih zahtevkih, glede katerih pa tožeča stranka v vlogi ob njihovi postavitvi vrednosti spornega predmeta ni navedla.
revizija zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije – premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom – vrednost spornega predmeta – zavrnitev revizije
Ker je tožnik v tožbi z nedenarnim zahtevkom navedel vrednost spora 320.000,00 tedanjih SIT (zdaj 1.335,37 EUR), ki v postopku na pravno upošteven način po pravilih iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ni bila kakorkoli korigirana, in ker ta ne presega mejnega zneska 1,000.000,00 SIT (zdaj 4.172,93 EUR) za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrženju revizije procesnopravno neoporečna.
Utemeljen sum je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije
Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Intervenient bi zato lahko v zvezi z zavrženjem njegove pritožbe proti prvostopenjski sodbi neposredno vložil (dovoljeno) revizijo. V primerih dovoljene revizije niso podane predpostavke za dopustitev revizije.