odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obstoj utemeljenega razloga
Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na že večkrat zavzeta stališča Vrhovnega sodišča, da sodišče praviloma ni pristojno nadzirati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga tako glede na navedbe strank lahko presoja le, ali ne gre zgolj za navidezni razlog in ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki dejansko pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 154, 193, 193/4, 279, 280, 282, 282/1, 282/2, 282/3, 283. ZGas člen 14, 52. ZGas-B člen 14a, 14a/9.
plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilec v industrijski enoti - podlaga za vključitev v zavarovanje
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 130. ZDDO člen 71. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja – goljufija – stroški prevoza na delo – potni stroški - rok za odpoved
Tožena stranka je utemeljeno čakala do prejema zadnje manjkajoče dokumentacije, na podlagi katere je opravila celovito analizo tožnikove prisotnosti na delo in domnevnih voženj na delo iz z dela, v primerjavi s podatki o tem, kje se je tožnik takrat nahajal. Šele na podlagi celovite analize vseh pridobljenih podatkov je preverjala, ali je tožnik tudi v dneh, ko je sam zatrjeval prihod na delo in z dela na naslov stalnega prebivališča, tja oziroma od tam tudi dejansko prihajal.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje potreb po delu – program razreševanja presežnih delavcev – ponudba druge zaposlitve
Ob ugotovitvi, da je bila v mesecu avgustu 2008 oziroma v roku 30 dni pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem je sodišče izrecno ugotovilo, da tožena stranka programa razreševanja večjega števila presežnih delavcev iz 99. člena ZDR ni bila dolžna sprejeti. Dejstvo, da je program pripravljala, ni pa izvedla vseh postopkov v zvezi z njegovim sprejemom, tako ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 7, 7/1, 100, 100/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 27, 81. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti - kriteriji za določitev presežnega delavca - uporaba kolektivne pogodbe - izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev - kriteriji iz kolektivne pogodbe
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v prvem odstavku 100. člena ZDR našteti le primeroma. Ta določba tako predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Res je tožena stranka kot enega izmed kriterijev upoštevala tudi delovno uspešnost, ki predstavlja temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve po kolektivni pogodbi, ki jo obvezuje. Vendar pa zgolj ugotovitev, da je bila delovna uspešnost (kot eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev) upoštevana, ne zadošča. Glede na določila kolektivne pogodbe je namreč odločilno tudi, kako je bila le-ta upoštevana.
kolektivni delovni spor – kršitev podjetniške kolektivne pogodbe – zaposlitev predsednika sindikata
Ker je bil nasprotni udeleženec na podlagi določb 18. točke podjetniške kolektivne pogodbe predsednici sindikata s svojstvom poklicnega sindikalnega zaupnika dolžan zagotoviti zaposlitev na teh sindikalnih delih za celotni mandat, je ta določba kolektivne pogodbe pomenila veljavno pravno podlago, na podlagi katere bi sodišče lahko naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi z aktualno predsednico sindikata in je predlagatelj ob vložitvi predloga za tako odločitev tudi izkazoval pravni interes.
Zahtevek predlagatelja za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s predsednico sindikata ni bil utemeljen, ker je navedena ponujeno novo ustrezno pogodbo za to sindikalno funkcijo neutemeljeno odklonila, njeno soglasje pa je bilo za sklenitev nove pogodbe bistveno.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
ZKP člen 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - trajanje pripora
Evropska konvencija o izročitvi omejuje čas trajanja začasnega pripora, zato v izreku odločbe časa trajanja pripora ni treba določiti, saj osebi, zoper katero je ukrep odrejen, ne daje dodatnega pravnega varstva.
pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.
ZKP člen 178, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 75.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljeni dokazi - prepoznava obsojenca po fotografijah - pravice obrambe - izvajanje dokazov – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – odvzem premoženjske koristi
Čeprav prepoznava obsojenca kot storilca ni bila opravljena po določbi 242. člena ZKP, je sodišče izpovedbo oškodovanca, da je oseba na fotografiji obsojenec, lahko ocenjevalo v okviru načela proste presoje dokazov.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – žaljiva obdolžitev – zasebna kazenska tožba – podlage odškodninske odgovornosti vzročna zveza – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Ko sta sodišči iz mreže potencialno pravno pomembnih okoliščin izluščili dejanske, naravne vzroke za to, da je P. S. sprejel odločitev za vložitev zasebne kazenske tožbe zoper tožnika, mednje nista uvrstili toženčevega ravnanja, pač pa sta ga zreducirali na raven golega pogoja oziroma okoliščine v zvezi z nastalo škodo. Ker gre pri tem po naravi stvari za dejanske ugotovitve (vprašanje, kaj je botrovalo konkretni odločitvi posameznika, je dejansko, ne pravno), vsa revizijska prizadevanja, ki gornjim ugotovitvam nasprotujejo ali jih skušajo relativizirati in v prvi plan kot odločilni, neposredni vzrok (oziroma vzrok nasploh) za kazenski postopek zoper tožnika postaviti ravnanje toženca, sodijo v polje nedovoljenega poseganja v dokazno oceno, ki je za revizijsko sodišče zavezujoča.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014785
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval.
Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.