odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriterij delovne uspešnosti – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.
ZDR člen 7, 7/1, 100, 100/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije člen 27, 81. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upoštevanje kriterijev iz kolektivne pogodbe - ocena delovne uspešnosti - kriteriji za določitev presežnega delavca - uporaba kolektivne pogodbe - izbira presežnega delavca - določitev presežnih delavcev - kriteriji iz kolektivne pogodbe
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v prvem odstavku 100. člena ZDR našteti le primeroma. Ta določba tako predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Res je tožena stranka kot enega izmed kriterijev upoštevala tudi delovno uspešnost, ki predstavlja temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve po kolektivni pogodbi, ki jo obvezuje. Vendar pa zgolj ugotovitev, da je bila delovna uspešnost (kot eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev) upoštevana, ne zadošča. Glede na določila kolektivne pogodbe je namreč odločilno tudi, kako je bila le-ta upoštevana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje potreb po delu – program razreševanja presežnih delavcev – ponudba druge zaposlitve
Ob ugotovitvi, da je bila v mesecu avgustu 2008 oziroma v roku 30 dni pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem je sodišče izrecno ugotovilo, da tožena stranka programa razreševanja večjega števila presežnih delavcev iz 99. člena ZDR ni bila dolžna sprejeti. Dejstvo, da je program pripravljala, ni pa izvedla vseh postopkov v zvezi z njegovim sprejemom, tako ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 154, 193, 193/4, 279, 280, 282, 282/1, 282/2, 282/3, 283. ZGas člen 14, 52. ZGas-B člen 14a, 14a/9.
plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilec v industrijski enoti - podlaga za vključitev v zavarovanje
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 130. ZDDO člen 71. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja – goljufija – stroški prevoza na delo – potni stroški - rok za odpoved
Tožena stranka je utemeljeno čakala do prejema zadnje manjkajoče dokumentacije, na podlagi katere je opravila celovito analizo tožnikove prisotnosti na delo in domnevnih voženj na delo iz z dela, v primerjavi s podatki o tem, kje se je tožnik takrat nahajal. Šele na podlagi celovite analize vseh pridobljenih podatkov je preverjala, ali je tožnik tudi v dneh, ko je sam zatrjeval prihod na delo in z dela na naslov stalnega prebivališča, tja oziroma od tam tudi dejansko prihajal.
invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 5. 2. 2003 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine
V tem postopku tožnik ne more izpodbijati pravnomočne odločitve o pravici do invalidske pokojnine, na podlagi katere mu je bila s spornima odločbama invalidska pokojnina le odmerjena.
ZKP člen 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16, 16/4.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - trajanje pripora
Evropska konvencija o izročitvi omejuje čas trajanja začasnega pripora, zato v izreku odločbe časa trajanja pripora ni treba določiti, saj osebi, zoper katero je ukrep odrejen, ne daje dodatnega pravnega varstva.
Pravilno je že drugostopno sodišče v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sodišče v zvezi z zavrnitvijo predloga za pribavo izvedeniškega mnenja ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob prepričljivih ugotovitvah invalidske komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi izvidi o zdravstvenem stanju tožnice v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da je tožnica še naprej delazmožna za svoje delo v okviru že ugotovljene invalidnosti III. kategorije z določenimi omejitvami.
kolektivni delovni spor – kršitev podjetniške kolektivne pogodbe – zaposlitev predsednika sindikata
Ker je bil nasprotni udeleženec na podlagi določb 18. točke podjetniške kolektivne pogodbe predsednici sindikata s svojstvom poklicnega sindikalnega zaupnika dolžan zagotoviti zaposlitev na teh sindikalnih delih za celotni mandat, je ta določba kolektivne pogodbe pomenila veljavno pravno podlago, na podlagi katere bi sodišče lahko naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi z aktualno predsednico sindikata in je predlagatelj ob vložitvi predloga za tako odločitev tudi izkazoval pravni interes.
Zahtevek predlagatelja za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s predsednico sindikata ni bil utemeljen, ker je navedena ponujeno novo ustrezno pogodbo za to sindikalno funkcijo neutemeljeno odklonila, njeno soglasje pa je bilo za sklenitev nove pogodbe bistveno.
pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014338
ZMZPP člen 3, 34, 41. ZUVza člen 4. ZD člen 6, 32. ZZZDR člen 12.
obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – samostojno navezovanje – dedna pravica tujih državljanov – vzajemnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnega vprašanja se z razliko od ostalih predhodnih vprašanj ne opravi samostojno navezovanje, ampak se vselej tudi za to vprašanje uporabi pravo, ki ga je treba uporabiti glede glavnega vprašanja. V primeru uveljavljanja dedne pravice tujca se tako presoja predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti po pravu, po katerem se odloča o dedni pravici tujca.
zmotna uporaba materialnega prava po ZPP-D – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – posebno premoženje
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Sklicevanje na pravnomočno obtožbo ob nespremenjenih okoliščinah zadošča za utemeljitev obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Če več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, ravnanje enega udeleženca v cestnem prometu ne izključuje odgovornosti drugega - vprašanja vzročne zveze se ne more reševati po principu pretrganja vzročne zveze, ampak odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost – standard premikajočega se vozila – vzročna zveza – prevažnje nezavarovanega ostrega predmeta v kabini vozila
Ločiti je treba med vzročno zvezo med ravnanjem povzročiteljev škode in škodnim dogodkom na eni ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je zaradi tega dogodka nastala, na drugi strani. Pravno nedvomno zelo pomembno „dejstvo kose v tožnikovem avtomobilu“, sodi k presoji slednje. Ni dvoma, da „dejstvo kose“ ni mogoče pripisati povzročitve prometne nesreče, je pa to v končni konsekvenci privedlo do bistveno hujših škodnih posledic, kot bi nastopile sicer. V tem oziru je skrajno malomarna namestitev in prevažanje nezavarovanega dolgega, ostrega predmeta v notranjščini avtomobila na način, za katerega je povsem jasno, da lahko že ob lažjem trku privede do hudih poškodb voznikovih vitalnih telesnih delov, mutatis mutandis primerljiva z vožnjo avtomobila brez pripetega varnostnega pasu ali z vožnjo motorja ali kolesa z motorjem brez varnostne čelade.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – deleži na skupnem premoženju – nedenarni zahtevek – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – predkazenski postopek - policijska pooblastila – zbiranje obvestil – prepoznava osumljenca - prepoznava oseb po fotografijah – izločitev dokazov
Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije, in jih zato tudi ni treba iz spisa izločiti (razen v primerih, navedenih v drugem odstavku 83. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se zdravje ali življenje ljudi hudo ogroža, je za odreditev pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
Zavarovanec toženke je - poleg tega, da je bil imetnik nevarne stvari, zaradi česar je podana njegova objektivna odškodninska odgovornost - k nastanku škode prispeval tudi s premalo skrbno oceno nastale situacije, zaradi česar je mimo tovornjaka vozil z neprilagojeno hitrostjo. Tožnik pa se pred prečkanjem ni prepričal, če lahko to varno stori, ampak je nepremišljeno stekel čez cesto. V primerjavi z ravnanjem toženkinega zavarovanca je bilo njegovo ravnanje bolj malomarno in zelo tvegano. Vozilo toženkinega zavarovanca, ki je bilo pred prečkanjem od njega oddaljeno le nekaj metrov, bi lahko zagledal, če bi se le ozrl na svojo levo stran. Prav tožnikovo ravnanje je pomenilo odločilen prispevek k nastanku škodnega dogodka, saj tedaj, ko je začel prečkati cestišče, zavarovanec toženke glede na povprečen reakcijski čas ni imel več nobene možnosti, da bi trčenje preprečil.