določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe predstavlja tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, pri čemer se mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Odločanje o odškodnini za škodo, ki naj bi jo stranki povzročilo pristojno sodišče v drugi sodni zadevi, zato vsekakor predstavlja utemeljen razlog delegacije.
Med tožnikom in drugotožencem je bila sklenjena prodajna pogodba in ne pogodba o posredovanju. Tožnikove trditve o „nabavi“ vozila ne izključujejo take razlage njunega pogodbenega razmerja (prim. prvi odstavek 454. člena in 813. člen ZOR). Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da se je drugi toženec vedel kot prodajalec (tožnik mu je izročil kupnino, drugi toženec pa je tožniku izročil avtomobil, po okvari avtomobila je nosil tudi stroške popravila in rezervnih delov …), ne gre spregledati, da v tem postopku ni pojasnil, med kom je posredoval oziroma kdo je tožniku avto prodal, če ne on. Iz ugotovljenega kupoprodajnega pogodbenega razmerja med tožnikom in drugotožencem izhaja tudi obveznost slednjega za plačilo vtoževanega zneska. Ker je bila prodajna pogodba razdrta, je dolžan tožniku, ki mu je vrnil prodani avtomobil, vrniti plačano kupnino.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup – zastaranje odškodninske terjatve - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode.
ZKP člen 148, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – izjava osumljenca drugi osebi – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
ZKP ne obvezuje policista, da bi moral osumljenca, ko ta komunicira z drugimi osebami (in torej ne s policistom), opozoriti skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 65, 65/2. ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23/4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predkupna pravica - predpogodba - ara - vrnitev dvojne are - prodaja kmetijskega zemljišča - umik izjave o sprejemu ponudbe
Pravdni stranki obveznosti vrnitve dvojne are nista dogovorili za primer, kot ga dobesedno opisuje besedna zveza „da se pojavi drugi kupec“, pač pa za primer, v katerem bi bila prodaja spornega zemljišča tožnici onemogočena zaradi uveljavitve predkupne pravice drugega kupca.
Toženec bi lahko po izteku zakonskih rokov za uveljavitev predkupne pravice zemljišče prodal tožnici tudi brez posebnega poziva predkupnemu upravičencu. Vendar do prodaje zemljišča tožnici ni prišlo, saj je ta umaknila izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča.
Odstopno izjavo tožnice je pooblaščenec toženca predočil tožnici in sodišču šele na zadnjem naroku. Kljub temu revizija sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev v zvezi z izvedbo tega dokaza. Nespornega dejstva o tožničinem odstopu od nakupa zemljišča namreč ni bilo treba posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Odločitev tudi brez upoštevanja te sporne listine ne bi bila drugačna.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – žaljiva obdolžitev – zasebna kazenska tožba – podlage odškodninske odgovornosti vzročna zveza – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Ko sta sodišči iz mreže potencialno pravno pomembnih okoliščin izluščili dejanske, naravne vzroke za to, da je P. S. sprejel odločitev za vložitev zasebne kazenske tožbe zoper tožnika, mednje nista uvrstili toženčevega ravnanja, pač pa sta ga zreducirali na raven golega pogoja oziroma okoliščine v zvezi z nastalo škodo. Ker gre pri tem po naravi stvari za dejanske ugotovitve (vprašanje, kaj je botrovalo konkretni odločitvi posameznika, je dejansko, ne pravno), vsa revizijska prizadevanja, ki gornjim ugotovitvam nasprotujejo ali jih skušajo relativizirati in v prvi plan kot odločilni, neposredni vzrok (oziroma vzrok nasploh) za kazenski postopek zoper tožnika postaviti ravnanje toženca, sodijo v polje nedovoljenega poseganja v dokazno oceno, ki je za revizijsko sodišče zavezujoča.
ZKP člen 178, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 75.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljeni dokazi - prepoznava obsojenca po fotografijah - pravice obrambe - izvajanje dokazov – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – odvzem premoženjske koristi
Čeprav prepoznava obsojenca kot storilca ni bila opravljena po določbi 242. člena ZKP, je sodišče izpovedbo oškodovanca, da je oseba na fotografiji obsojenec, lahko ocenjevalo v okviru načela proste presoje dokazov.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014785
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval.
Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.
Stališče sodišča, da tožnik ni utrpel škode že zato, ker v času veljavnosti zakupne pogodbe ni vlagal v najeto nepremičnino, ni pravilno. Tožnik je zahteval tudi povračilo izgubljenega dobička, tega pa bi lahko predstavljal le znesek, ki bi ga tožnik zaslužil s prodajo na spornem zemljišču pridelanega sadja (po odbitku stroškov), v primeru, če tožena stranka ne bi ravnala v nasprotju z zakupno pogodbo in mu onemogočila pridelavo jabolk.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005854
ZKP člen 269, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – sestavine obtožnice – sprememba obtožbe - opis kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Zakonski opis kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let ne obsega storilčevega namena, da z izvršenimi spolnimi dejanji zadovoljuje spolni nagon - to je stvar dejanskega stanja, ki ga v vsakem posameznem primeru ugotavlja sodišče.
delegacija pristojnosti – posplošeno zatrjevanje vplivanja na sojenje - neodvisnost sodnikov – tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka.
dovoljena revizija - zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče – pogoji komunalne opremljenosti – izplačanost odškodnine – neopravljena glavna obravnava
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da parc. 18 (podržavljene na podlagi ZNNZ ter odvzete iz posesti leta 1970 oziroma 1972), ne izpolnjuje vseh pogojev komunalne opremljenosti, zaradi česar je bilo pravilno vrednoteno kot nezazidano komunalno neopremljeno stavbno zemljišče, ki se po določbi 15. člena Navodila vrednoti po Odloku kot kmetijsko zemljišče. Za zemljišče parc. št. 17 pa je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje le dva pogoja komunalne opremljenosti (opremljenost z vodo ter bližino javne dovozne poti) in je bilo zato tudi pravilno vrednoteno kot nezazidano delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče po določbi 1. člena Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila (Uradni list RS, 26/2000).
Iz listin v spisu je razvidno, da je bila upravičencu odškodnina za podržavljeno zemljišče določena z odločbo, deloma tudi s sporazumom, kar pomeni, da je obstajal izvršljivi pravni naslov, na podlagi katerega je bilo izplačilo odškodnine mogoče. V prvem odstavku 72. člena ZDen pa ni določeno, da se ob podržavljenju doma odškodnina upošteva le, če je dokazano, da je bila tudi dejansko izplačana.