Stališče sodišča, da tožnik ni utrpel škode že zato, ker v času veljavnosti zakupne pogodbe ni vlagal v najeto nepremičnino, ni pravilno. Tožnik je zahteval tudi povračilo izgubljenega dobička, tega pa bi lahko predstavljal le znesek, ki bi ga tožnik zaslužil s prodajo na spornem zemljišču pridelanega sadja (po odbitku stroškov), v primeru, če tožena stranka ne bi ravnala v nasprotju z zakupno pogodbo in mu onemogočila pridelavo jabolk.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005854
ZKP člen 269, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – sestavine obtožnice – sprememba obtožbe - opis kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Zakonski opis kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let ne obsega storilčevega namena, da z izvršenimi spolnimi dejanji zadovoljuje spolni nagon - to je stvar dejanskega stanja, ki ga v vsakem posameznem primeru ugotavlja sodišče.
Zavarovanec toženke je - poleg tega, da je bil imetnik nevarne stvari, zaradi česar je podana njegova objektivna odškodninska odgovornost - k nastanku škode prispeval tudi s premalo skrbno oceno nastale situacije, zaradi česar je mimo tovornjaka vozil z neprilagojeno hitrostjo. Tožnik pa se pred prečkanjem ni prepričal, če lahko to varno stori, ampak je nepremišljeno stekel čez cesto. V primerjavi z ravnanjem toženkinega zavarovanca je bilo njegovo ravnanje bolj malomarno in zelo tvegano. Vozilo toženkinega zavarovanca, ki je bilo pred prečkanjem od njega oddaljeno le nekaj metrov, bi lahko zagledal, če bi se le ozrl na svojo levo stran. Prav tožnikovo ravnanje je pomenilo odločilen prispevek k nastanku škodnega dogodka, saj tedaj, ko je začel prečkati cestišče, zavarovanec toženke glede na povprečen reakcijski čas ni imel več nobene možnosti, da bi trčenje preprečil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe predstavlja tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, pri čemer se mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Odločanje o odškodnini za škodo, ki naj bi jo stranki povzročilo pristojno sodišče v drugi sodni zadevi, zato vsekakor predstavlja utemeljen razlog delegacije.
Med tožnikom in drugotožencem je bila sklenjena prodajna pogodba in ne pogodba o posredovanju. Tožnikove trditve o „nabavi“ vozila ne izključujejo take razlage njunega pogodbenega razmerja (prim. prvi odstavek 454. člena in 813. člen ZOR). Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da se je drugi toženec vedel kot prodajalec (tožnik mu je izročil kupnino, drugi toženec pa je tožniku izročil avtomobil, po okvari avtomobila je nosil tudi stroške popravila in rezervnih delov …), ne gre spregledati, da v tem postopku ni pojasnil, med kom je posredoval oziroma kdo je tožniku avto prodal, če ne on. Iz ugotovljenega kupoprodajnega pogodbenega razmerja med tožnikom in drugotožencem izhaja tudi obveznost slednjega za plačilo vtoževanega zneska. Ker je bila prodajna pogodba razdrta, je dolžan tožniku, ki mu je vrnil prodani avtomobil, vrniti plačano kupnino.
ZKP člen 148, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – izjava osumljenca drugi osebi – presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
ZKP ne obvezuje policista, da bi moral osumljenca, ko ta komunicira z drugimi osebami (in torej ne s policistom), opozoriti skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije – hrup – zastaranje odškodninske terjatve - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – deleži na skupnem premoženju – nedenarni zahtevek – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Če več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, ravnanje enega udeleženca v cestnem prometu ne izključuje odgovornosti drugega - vprašanja vzročne zveze se ne more reševati po principu pretrganja vzročne zveze, ampak odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost – standard premikajočega se vozila – vzročna zveza – prevažnje nezavarovanega ostrega predmeta v kabini vozila
Ločiti je treba med vzročno zvezo med ravnanjem povzročiteljev škode in škodnim dogodkom na eni ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je zaradi tega dogodka nastala, na drugi strani. Pravno nedvomno zelo pomembno „dejstvo kose v tožnikovem avtomobilu“, sodi k presoji slednje. Ni dvoma, da „dejstvo kose“ ni mogoče pripisati povzročitve prometne nesreče, je pa to v končni konsekvenci privedlo do bistveno hujših škodnih posledic, kot bi nastopile sicer. V tem oziru je skrajno malomarna namestitev in prevažanje nezavarovanega dolgega, ostrega predmeta v notranjščini avtomobila na način, za katerega je povsem jasno, da lahko že ob lažjem trku privede do hudih poškodb voznikovih vitalnih telesnih delov, mutatis mutandis primerljiva z vožnjo avtomobila brez pripetega varnostnega pasu ali z vožnjo motorja ali kolesa z motorjem brez varnostne čelade.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – predkazenski postopek - policijska pooblastila – zbiranje obvestil – prepoznava osumljenca - prepoznava oseb po fotografijah – izločitev dokazov
Izjave, ki jih dajo policiji občani, niso nedovoljen dokaz, saj so pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi pooblastili policije, in jih zato tudi ni treba iz spisa izločiti (razen v primerih, navedenih v drugem odstavku 83. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se zdravje ali življenje ljudi hudo ogroža, je za odreditev pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
zmotna uporaba materialnega prava po ZPP-D – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – posebno premoženje
Ugovor posebnega premoženja ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Sklicevanje na pravnomočno obtožbo ob nespremenjenih okoliščinah zadošča za utemeljitev obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014338
ZMZPP člen 3, 34, 41. ZUVza člen 4. ZD člen 6, 32. ZZZDR člen 12.
obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – samostojno navezovanje – dedna pravica tujih državljanov – vzajemnost - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede vprašanja obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodnega vprašanja se z razliko od ostalih predhodnih vprašanj ne opravi samostojno navezovanje, ampak se vselej tudi za to vprašanje uporabi pravo, ki ga je treba uporabiti glede glavnega vprašanja. V primeru uveljavljanja dedne pravice tujca se tako presoja predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti po pravu, po katerem se odloča o dedni pravici tujca.
delegacija pristojnosti – posplošeno zatrjevanje vplivanja na sojenje - neodvisnost sodnikov – tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ni izpolnjen pogoj dovoljenosti revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če vprašanje, ki ga zastavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. To je tudi tedaj, ko je predmet presoje odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, vprašanje pa se nanaša na sprejeti lokacijski načrt, ki pa ni predmet konkretnega upravnega spora.
Ker spor o začetku razlastitvenega postopka ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, tudi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.