dovoljena revizija - zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče – pogoji komunalne opremljenosti – izplačanost odškodnine – neopravljena glavna obravnava
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da parc. 18 (podržavljene na podlagi ZNNZ ter odvzete iz posesti leta 1970 oziroma 1972), ne izpolnjuje vseh pogojev komunalne opremljenosti, zaradi česar je bilo pravilno vrednoteno kot nezazidano komunalno neopremljeno stavbno zemljišče, ki se po določbi 15. člena Navodila vrednoti po Odloku kot kmetijsko zemljišče. Za zemljišče parc. št. 17 pa je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje le dva pogoja komunalne opremljenosti (opremljenost z vodo ter bližino javne dovozne poti) in je bilo zato tudi pravilno vrednoteno kot nezazidano delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče po določbi 1. člena Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila (Uradni list RS, 26/2000).
Iz listin v spisu je razvidno, da je bila upravičencu odškodnina za podržavljeno zemljišče določena z odločbo, deloma tudi s sporazumom, kar pomeni, da je obstajal izvršljivi pravni naslov, na podlagi katerega je bilo izplačilo odškodnine mogoče. V prvem odstavku 72. člena ZDen pa ni določeno, da se ob podržavljenju doma odškodnina upošteva le, če je dokazano, da je bila tudi dejansko izplačana.
dovoljenost revizije - prenehanje delovnega razmerja - razrešitev direktorja - izguba plače in nadomestila plače - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo zneska plače in drugih prejemkov, za katerega naj bi bil revident prikrajšan zaradi predčasne razrešitve s položaja direktorja, revident ni izkazal izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, saj se v tej zadevi ne odloča o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da mu je zaradi izpodbijane odločbe o razrešitvi s položaja direktorja delovno razmerje za določen čas predčasno prenehalo in mu je zaradi tega nastala škoda v višini 37.318,08 EUR (znesek bruto plač za osem mesecev) in v višini 13.994,28 EUR (znesek mesečnega nadomestila plače za tri mesece po prenehanju mandata), upoštevaje trditveno in dokazno breme, obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj v reviziji ni pojasnil, zakaj prenehanje delovnega razmerja zanj pomeni zelo hudo posledico. Zgolj navedba zneskov bruto plač in nadomestila plač, ki bi ju prejel, če ne bi bil predčasno razrešen s položaja direktorja, po presoji Vrhovnega sodišča sama po sebi še ne predstavljata zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
URS člen 157, 158. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 25, 25/4, 36, 36/1-6, 36/1-4, 73, 73/1, 73/4. Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14.
javni razpis za javno infrastrukturo- zavrženje dela tožbe - meje pritožbenih ugovorov - upravni akt - zmotna uporaba materialnega prava - bistvene kršitve določb postopka - pravica do sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Ker je pravno razmerje, vzpostavljeno s pravnomočnim javnopravnim aktom, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), na odločitev o pritožbi zoper drug javnopravni akt ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se vsebinsko nanašajo na razloge sodbe, s katero je bila tožba zoper prvi javnopravni akt pravnomočno zavrnjena, saj le-teh z obravnavano pritožbo niti posredno ni mogoče izpodbijati.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – zavrnjena odobritev - pravni interes
Ker je pritožnica svoja pravna upravičenja po ZKZ že izčrpala s predložitvijo „svoje“ pogodbe v odobritev upravni enoti, ki jo je pravnomočno zavrnila, si v postopku odobritve „drugega“ pravnega posla ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63, 64. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 36, 27. Odlok Vlade RS o razglasitvi Hrvaške za varno tretjo državo. Ustava RS člen 48.
mednarodna zaščita - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka - dublinski postopek - Hrvaška kot varna tretja država - Odlok Vlade o razglasitvi države za varno tretjo državo - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS - turistična viza - pravica do pribežališča
Za obravnavani primer pa tudi Vrhovno sodišče ne dvomi, da so pogoji za zavrženje ponovne prošnje pritožnikov po konceptu varne tretje države, predpisani z ZMZ in Postopkovno direktivo, izpolnjeni in da je torej materialno pravo pravilno uporabljeno.
Vrhovno sodišče je presodilo, da v pritožbi niso podani pravno pomembni razlogi, da bi v skladu s prvim odstavkom 156. člena URS prekinilo postopek in začelo postopek ocene ustavnosti 60., 62. in 63. člena ZMZ pred Ustavnim sodiščem.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti - spor o ničnosti upravne odločbe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o ničnosti upravnih odločb ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
izvrševanje javnega interesa na področju kulture - sofinanciranje države - obveznost države glede na vrednost projekta sofinanciranja – razmerje med odločbo države in pogodbo – poseg v pridobljeno pravico – dopuščena revizija
V ZSNNPK je sofinanciranje projektov iz državnega proračuna določeno v deležih, saj se v skladu s 3. členom ZSNNPK posamezni projekti iz državnega proračuna sofinancirajo v višini 50% vrednosti, razen če ni pri posameznem programu oziroma projektu določeno drugače.
Sofinanciranje v obliki deležev javnih sredstev izhaja tudi iz prvega odstavka 113. člena ZUJIK, po katerem se z odločbo določi, da se posamezen kulturni projekt sprejme v financiranje in določi delež javnih sredstev.
Ker je bilo tožeči stranki s Pogodbo odobreno sofinanciranje s strani tožene v enakem deležu kot s Sklepom (16,64 %), z znižanjem absolutnega zneska na 158.714.991,22 SIT v 1. členu Pogodbe ni šlo za neupravičen poseg v pravico, pridobljeno na podlagi Sklepa. Glede na to je bila navedena določba Pogodbe sklenjena v skladu s Sklepom, zato jo je sodišče prve stopnje neutemeljeno ocenilo za nično.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPOmK-1 člen 81, 81/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – provizija za dvig gotovine – nekonkretizirano vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi upoštevnega stvarnega trga in razpravlja o pomenu medbančne provizije pred sporno uvedbo provizije za komitente, vendar konkretnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s tem v zvezi ne zastavi.
Tožeča stranka ne navaja, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana sodba, zato tudi ni mogoča presoja o tem, ali gre za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnja
Tožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.
industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Interes tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1.
Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne ovire, ki so v neposredni zvezi z znamko in zaradi katerih je njena uporaba nemogoča ali nerazumna in ki so neodvisne od volje imetnika znamke. Naloga sodišča je, da ovrednoti okoliščine posameznega primera v luči gornje razlage.
Pojem upravičenih razlogov je treba razlagati zožujoče. Tudi če je imetnik znamo uporabljal tako, da sta uporabljena in registrirana znamka toliko podobni, da sta zamenljivi, svoje registrirane znamke ne bo mogel ohraniti s tem, da jo bo uporabljal v prikrojeni obliki, razen če razlika v obliki ne nosi nobenega razlikovalnega potenciala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež pravnih strank in pooblaščencev
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Glede na to, da imata tožeča stranka in drugi toženec sedež oziroma stalno prebivališče v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, odvetnica prvega toženca pa iz Kopra, je očitno, da postopek pred sodiščem v Kopru ne bi bil ekonomičen.
podjetje - ekonomska celota - pojem podjetja - merila za presojo obstoja ekonomske celote
Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.
Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.
Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - poznanstvo med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe oz. sklepa presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP, četrti odstavek 384. člena ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).