podjetje - ekonomska celota - pojem podjetja - merila za presojo obstoja ekonomske celote
Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.
Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež pravnih strank in pooblaščencev
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Glede na to, da imata tožeča stranka in drugi toženec sedež oziroma stalno prebivališče v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, odvetnica prvega toženca pa iz Kopra, je očitno, da postopek pred sodiščem v Kopru ne bi bil ekonomičen.
Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - poznanstvo med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe oz. sklepa presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP, četrti odstavek 384. člena ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).
priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije zoper sklep – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani – solidarnost upnikov – deljive terjatve – navadno sosporništvo – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva (prim. 406. člen OZ). Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 1.176.097 SIT za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ). Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve.
ZPP člen 5, 7, 212, 214, 318, 339, 339/1, 339/28. SZ člen 116. SPZ člen 3, 3/1, 7, 49. ZTLR člen 33.
dokazovanje – prerekanje trditev o dejstvih – pavšalno prerekanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – sodba presenečenja – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tožba na izpraznitev nepremičnine – privatizacija stanovanj – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – nastanek nove stvari - pridobitev lastninske pravice – pojem rešitve stanovanjskega vprašanja
Že pred uveljavitvijo novele ZPP-D, s katero je bil 214. členu ZPP dodan nov drugi odstavek, se je uveljavilo stališče, da neprerekane trditve o dejstvih niso predmet dokazovanja in da se zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev ne upošteva.
Sodišči prve in druge stopnje napačno razlagali določilo 116. člena SZ in pojem „razrešitve stanovanjskega problema“. V stanovanju je živelo pet oseb, takorekoč tri generacije. Povsem življenjsko in logično je, da želijo v takem primeru stanovalci razrešiti svoj stanovanjski problem z ločitvijo generacij. Zato bi bila zahteva, da se morata v stanovanje preseliti prav prva dva toženca kot investitorja preureditve prestroga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nevestno sojenje – sojenje v razumnem roku
Tožnikovega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba – škoda v obliki zmanjšanja ugleda
Glede škode, ki naj bi tožniku nastala v obliki zmanjšanja ugleda pri poslovnih partnerjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da te škode ni mogoče šteti za težko popravljivo škodo. Če se bo (bodisi v tem upravnem sporu bodisi v gospodarskem sporu Pg 214/2011) namreč izkazalo, da gre za tožnikovo napačno razlago 7. člena koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja na območju Mestne občine Novo mesto, posledično zmanjšanje tožnikovega poslovnega ugleda ne more šteti za relevantno škodo v smislu 32. člena ZUS-1, v nasprotnem primeru, torej če se bo izkazalo, da določbo pogodbe napačno razlaga tožena stranka, pa zmanjšanje ugleda lahko utrpi le ona, ne pa tožnik kot „žrtev“ njenega nezakonitega delovanja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev pravd – koncentracija postopka
Predvidena združitev več zadev, ki tečejo pri različnih sodiščih, je lahko pod določenimi pogoji razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Okoliščine, ki nakazujejo, da bi bilo mogoče z združitvijo postopkov doseči koncentracijo dokazovanja, s čimer bi se obravnavanje pospešilo in zmanjšali stroški, narekujejo prenos pristojnosti v zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Krškem, na Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku – zapuščinski postopek
Dejstva, da je sodnica Okrajnega sodišča na Jesenicah potencialna dedinja v konkretnem zapuščinskem postopku ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnik povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič in vsebino izvedenskih mnenj ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje.
Zgolj dejstvo, da obsojenčev pridobitni način ni bil povsem jasno ugotovljen, ne pomeni, da zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja „si kako drugače pridobi“ (iz prvega odstavka 221. člena KZ) ne bi bil izpolnjen.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005751
ZKP člen 18, 83, 143, 149b, 150, 150/1-1, 221, 371, 371/1-8. URS člen 35, 37, 37/2.
pravica do zasebnosti - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - pogoji za poseg - odredba sodnika - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Ukrep pridobivanja podatkov o prenosu v elektronskem komuniciranju (zdaj urejen v 149.b členu ZKP) v času izdaje odredbe sicer ni bil izrecno urejen, vendar ni mogoče reči, da zbiranje podatkov o telefonskih klicih ni bilo dopustno.