odločitev o pravdnih stroških - nagrada za postopek - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Glede na opombo 3 v tretjem delu tarife, ki je sestavni del ZOdvT, ni bilo podlage za nagrado za postopek v dveh ponovljenih sojenjih. Iz opombe št. 3 k tretjemu delu tarife v točki 4 izhaja, da se že nastala nagrada za postopek pred nižjim sodiščem, kateremu je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje, upošteva v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Navedeno pomeni, da tožnik oziroma njegov odvetnik ni več upravičen še do dveh novih nagrad v postopku, ki se je ponovil dvakrat in sicer po tar. št. 3100 tarife. Že nastala nagrada za postopek pred prvostopnim sodiščem se namreč že všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru poudarilo, da je glede na novo določbo v 31. členu ZDR-1 navedba razloga za sklenitev pogodbe za določen čas obvezna sestavina pogodbe. Opustitev navedbe takšnega razloga posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPIZ-2 člen 129.. ZPIZ-1 člen 187, 187/3.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. OZ člen 557.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165.
zavarovalna doba - starostno zavarovanje kmeta - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pokojninska doba - prevzemnik kmetije
Čeprav je tožnik 19. 4. 2011 z očetom sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ga ni mogoče šteti za prevzemnika kmetije v smislu 165. člena ZPIZ/83. Ima le pričakovano lastninsko pravico in ni postal prevzemnik kmetije. Lastnik kmetije je tožnikov oče. Ker torej tožnika ni mogoče šteti za prevzemnika kmetije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
Ker torej pogoji za vštetje vtoževanega obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo po 165. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je bil že v vtoževanem obdobju lastnik zemljišča tožnikov oče, ki je bil po tožnikovi izpovedi tudi zavezanec za plačilo davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, pravilno zaključilo, da tožnik zaradi nelastništva, solastništva oziroma zakupa kmetijskih obdelovalnih površin, ni bil, niti ni mogel biti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov po 17. členu ZSZK in torej niso izpolnjeni niti pogoji iz 164. člena ZPIZ/83 za priznanje vtoževanih obdobij v pokojninsko dobo.
ZPP člen 212, 215. OZ člen 239, 239/2, 247, 247/1.
procesni pobotni ugovor - ugovor ugasle pravice - izvenpravdni pobot - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - delna neizpolnitev pogodbe - izpolnitvena zamuda - vračilo avansa - pogodbena kazen - škoda zaradi izgubljenega dobička
Ugovor ugasle terjatve zaradi izvenpravdnega pobota (in pobotni ugovor) je podala tožena stranka. V skladu z določilom 212. člena ZPP spadajo vsi ugovori v trditveno in dokazno sfero tožene stranke. Njihova skupna značilnost je, da ne posegajo v trditve tožeče stranke o dejstvih (ki substancirajo njen zahtevek), temveč dodajajo trditve o drugih pravno pomembnih dejstvih, katerih pravna posledica je prenehanje pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke. To pomeni, da je na toženi stranki trditveno in dokazno breme v zvezi s v pobot uveljavljeno terjatvijo.
Ugovor ugasle terjatve zaradi izvenpravdnega pobotanja je utemeljen le, če stranka med drugim zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Bistveno pa je, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
plača - plačilo razlike plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka je utemeljevala obstoj individualne pogodbe o zaposlitvi (in s tem pravilnost znižanja plače tožniku in nepodrejenost njegovih pogodb o zaposlitvi pravilom relevantnih kolektivnih pogodb) s tem, da je bil tožnik ključni delavec. ZDR-1 takšne kategorije delavcev ne pozna. Ker je individualno pogodbo mogoče skleniti le s poslovodjo ali z vodilnim delavcem (73. in 74. člena ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je bil tožnik eden izmed njiju. Po ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih pogodb o zaposlitvi ni bila individualna pogodba, saj tožnik ni bil ne poslovodja ne vodilni delavec, je pravilno presodilo, da za tožnika velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo, podjetniška kolektivna pogodba in Tarifni del podjetniške kolektivne pogodbe, saj te kolektivne pogodbe ne veljajo le za poslovodne osebe oziroma za delavce s posebnimi pooblastili.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019706
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149, 150, 179.. ZVZD člen 5, 6, 8, 43.. ZDSS-1 člen 38.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - pravična denarna odškodnina - obseg škode - nepremoženjska škoda - kronična zastrupitev s svincem
Priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ni predpogoj za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca za škodo iz naslova poklicne bolezni, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo ugotovitev o tem, da se je pri tožnici razvila poklicna bolezen zaradi zastrupitve s svincem, oprlo na izvedensko mnenje ter druge dokaze.
pregled in prepis sodnega spisa - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - opravičena korist - pridobitev podatkov - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - izvršba zoper dolžnikove dediče
Za učinkovitost uveljavljanja (izterjave) dolgovane terjatve je za upnika pomembno ne le kdo so dediči pokojnega dolžnika temveč tudi, da ve, katero premoženje je bilo v zapuščini in s tem predmet dedovanja. Čeprav upnik ni predlagal ločitve zapuščine po 143. členu ZD (dokler je ta možnost obstajala), to ne vpliva na njegovo pravico, da na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP pridobi potrebne podatke za uspešno uveljavljanje svoje terjatve (tudi z vidika morebitne bodoče izterjave v izvršilnem postopku). Pritožbeno sodišče zato meni, da je upnik s podanimi trditvami izkazal opravičeno korist za pregled in prepis sklepa o dedovanju.
Tožena stranka v času zaključka glavne obravnave ni imela prostega mesta, na katerem bi lahko tožniku zagotovila delo. Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katerega bi se lahko tožnik vrnil. Ob ugotovljeni objektivni nezmožnosti zagotoviti tožniku ustrezno delo glede na odpovedano pogodbo o zaposlitvi so neutemeljene navedbe tožnika, da sodišče prve stopnje ni navedlo objektivnih razlogov za sodno razvezo. Organizacija delovnega procesa je v pristojnosti delodajalca, zato je neutemeljena tožnikova ocena, da nemoten delovni proces narekuje zaposlitev petih nadzornikov. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnikov interes za vrnitev na delo ne prevlada nad okoliščinami na strani tožene stranke in da reintegracijski zahtevek ni utemeljen.
Kolektivna pogodba za lesarstvo (2015) (2015) člen 41, 44.
plačilo razlike plače - enostransko znižanje plače - variabilni del plače - delovna uspešnost - merila
Tožena stranka je nezakonito enostransko tožniku znižala plačo, saj v zvezi s tem ni dosegla soglasja tožnika in spremembe pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega tožena stranka ni dokazala obstoja veljavno sprejetega splošnega akta o znižanju plač ter ni dokazala, da so bili delavci o znižanju plač neposredno obveščeni. Tožniku je zato sodišče prve stopnje priznalo razliko v plači.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
Datum nastanka invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije. V kolikor ga na tej podlagi ni mogoče opredeliti, se v praksi toženca, kot datum invalidnosti opredeli datum pregleda pri invalidski komisiji. Invalidnost torej nastane (najkasneje) takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca oziroma njegovo invalidnostjo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017106
ZIL-1 člen 47. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2, 63a/3, 63b, 63b/2. ZIZ člen 272, 272/1. URS člen 74. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 124a, 125/1, 131/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4/1.
začasna odredba - znamka - kršitev pravic iz znamke - nelojalna konkurenca - določen zahtevek
Na uspeh s svojim zahtevkom na varstvo pred kršitvijo znamke lahko upravičenec upa le, če določno opredeli domnevno kršeči znak.
ZPIZ-2 člen 27, 30, 35, 37, 389, 390.. ZPIZ-1 člen 47.
sorazmerni del starostne pokojnine
Za določitev pogojev in obseg pravic, ki gredo zavarovancem iz obveznega pokojninskega zavarovanja, je pooblaščen zakonodajalec. Pri tem mora skrbeti tudi zato, da je z zakonsko ureditvijo zagotovljena posamezna socialna varnost in enakost pred zakonom. Načelo enakosti ne preprečuje, da bi zakonodajalec različno urejal pravna razmerja, ampak ga obvezuje, da enaka razmerja ureja enako ter različna različno. Torej je tudi določitev različnih pogojev ter meril za odmero pravic iz pokojninskega zavarovanja v pristojnosti zakonodajalca. Če takšna ureditev temelji na legitimnih ciljih in so ukrepi za dosego teh ciljev določeni racionalno ter sorazmerno glede na objektivno ugotovljene razlike med zavarovanci, sama ureditev ni v nasprotju z ustavo.
Z uporabo ZPIZ-2 v obravnavani zadevi ni poseženo v pridobljeno pravico. Prav tako z novo ureditvijo odstotkov za odmero starostne pokojnine ni kršena prepoved retroaktivne veljavnosti zakona oziroma njegove določbe. V ZPIZ-2 sicer ni določbe, ki bi tako kot 409. člen ZPIZ-1, različno vrednotila pokojninsko dobo dopolnjeno do 31. 12. 2012 in po 1. 1. 2013, vendar to ne pomeni, da takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ne bi bila ustavno skladna. Kot je že poudarilo sodišče prve stopnje, po prehodni določbi 390. člena ZPIZ-2 so predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, uporabljajo le v postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. Za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih oziroma pod pogoji, ki so veljali v času, ko je tožnik plačeval prispevke oziroma dopolnil pokojninsko dobo, ni nobene podlage. Pravico iz pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanec uveljavi, ko zanjo izpolni pogoje, ki jih določa zakon veljaven ob nastopu zavarovanega primera. Tožnik v času, ko je dopolnil določeno pokojninsko dobo in plačal prispevke, ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato je pravico lahko uveljavil po zakonu, veljavnem v času upokojitve, to je po ZPIZ-2. Po tem zakonu se mu je pravilno vrednotila pokojninska doba in upošteval odmerni odstotek določen v ZPIZ-2.
Zmanjšanje odškodnine je namreč boniteta, ki je namenjena varstvu dolžnika in ne upnika, pri čemer je namen instituta zastaranja v tem, da sili stranki, da uredita sporno razmerje in s tem varuje dolžnika pred trajnim negotovim pravnim položajem iz izjalovljenega pogodbenega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017582
OZ člen 59, 421, 421/2.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odkup terjatev - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - ugovori iz temeljnega razmerja - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja - kritno razmerje - pomen izjave - vrnitev posojila - temeljno razmerje - plačilo terjatve - odstop od pogodbe
Obveznost tožene stranke nasproti tožeči stranki se s to izjavo ni osamosvojila v tem smislu, da bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev ne glede na to, ali bo iz temeljnega pogodbenega razmerja prejela nasprotno izpolnitev ali ne.
Tožena stranka (kot cesus) v izjavi, ki jo je podala tožeči stranki (kot cesionarju), ni določno, izčrpno in nedvoumno izjavila, da se odpoveduje ugovorom zaradi prodajalčeve neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve iz temeljnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje pri razlagi izjave pravilno upoštevalo kontekst, v katerem je bila izjava podana. To pa je dejstvo, da je tožena stranka izjavo podala kot cesus v okviru odstopa terjatev. Vsebino te izjave je posledično pravilno razlagalo skozi prizmo drugega odstavka 421. člena OZ.
Cesus lahko tudi po tem, ko je bila terjatev do njega odstopljena, odstopi od pogodbe, iz katere je bila terjatev cedirana.
ZUTD člen 54, 54/1, 54/1-5, 54/1-6, 55, 55/1, 124.
zavarovanje za primer brezposelnosti - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
ZUTD samostojno ureja varnost zavarovanca za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje, čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa same pravice iz obveznega zavarovanja.
ZUTD v 5. in 6. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarovaje samozaposlene osebe ter poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodom. V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZUTD, veljavnem v spornem obdobju, zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje oseb iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov (prva alineja 2. točke 55. člena ZUTD).
ZŠtip-1 člen 22, 22/1, 22/1-1, 22/3.. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, prednostna določitev izjemnega dosežka, ni v nasprotju z 3. odst. 22. členom ZŠtip-1, ki merila določa alternativno in ne po načelu eliminacije. Za pridobitev Zoisove štipendije je torej na prvo mesto uvrščen izjemni dosežek, ki je za sporno šolsko leto znašal 4,5 točk in povprečna ocena najmanj 4,70. Ker tožnica ni dosegla 4,5 točk za izjemni dosežek, ni izpolnila pogojev za pridobitev Zoisove štipendije ne glede na to, da je sicer presegla povprečno oceno 4,70.
ZDSS-1 člen 81, 81/2.. ZPIZ-2 člen 64, 64/1, 64/1-2, 70, 72, 181, 181/4.
invalidnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti - II. kategorija invalidnosti
Pritožba se utemeljeno sklicuje na določbo 70. člena ter četrti odstavek 181. člena ZPIZ-2 in na to, da je poklicna rehabilitacija celosten proces in da je predviden poseben predhoden postopek s pridobitvijo mnenja ustrezne strokovne institucije, da mora biti poklicna rehabilitacija smotrna, jo mora zavarovanec biti zmožen opraviti in se mora z njo strinjati ter se zanjo odgovorno odločiti. Glede na mnenje izvedenskega organa, v kateri sestavi je bil tudi specialist medicine dela, prometa in športa, ima tožnik, ki je zmožen le za drugo ustrezno delo brez terenskega dela, dela na višini ali nad globino, dela na lestvi, brez dela z nevarnimi ali vrtečimi se stroji ali orodji, kjer bi se ob izgubi zavesti lahko poškodoval ali ogrožal zdravje ali življenje drugih in da bi se za tako delo lahko usposobil le s poklicno rehabilitacijo, preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delovnem mestu lahko dodatno usposobil oziroma pridobil dodatno znanje s poklicno rehabilitacijo. Preostala delovna zmožnost je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 64. člena ZPIZ-2 podana, če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Ker je tožnik, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti 7. 12. 2016, na dan nastanka invalidnosti dopolnil šele 39 let starosti in se ob preostali delovni zmožnosti s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drug poklic ali opravljanja dela z omejitvami, je izpolnjen dejanski stan iz 72. člena ZPIZ-2.
ZOR člen 1083, 1084, 1085, 1086, 1087, 1087/3. OZ-UPB1 člen 1061,1061/2. ZDPra-UPB2 člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 106. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZPP člen 154.
Ker bančna garancija velja do 14.10.2019, lahko garancijo tožena stranka vse do izteka tega roka (če se pojavijo nove napake na opravljenem delu tožeče stranke) v še neizkoriščenem delu unovči. V primeru, če bi unovčena sredstva vrnila tožeči stranki, kot je to odločilo prvostopenjsko sodišče, bi si s tem zmanjšala obseg zavarovanja, ki si ga je izgovorila z gradbeno pogodbo. Zato je bilo ravnanje tožene stranke, ki je dne 3.4.2017 vrnila znesek 69.092,89 EUR izdajatelju garancije in ne naročniku bančne garancije, pravilno.
pogojna ločitvena pravica - ločitvena pravica - priznanje terjatev in ločitvenih pravic - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - predhodna odredba- stečajni postopek
V konkretnem primeru je bila tožeči stranki v postopku prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Celju St 392/2014 na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave priznana terjatev in ločitvena pravica na poslovnem deležu dolžnika v družbi D.L. d.o.o.
Dejstvo je, da je upraviteljica prijavljeno ločitveno pravico tožeče stranke priznala, prerekal je tudi ni nihče od upnikov, zato, kot pravilno navaja tožeča stranka, ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.