ZPP člen 14. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179, 182.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - lahka telesna poškodba - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - silobran - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, ki določa, da kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče je tako vezano tudi na v kazenskem postopku ugotovljena dejstva, ki konkretizirajo abstraktni zakonski dejanski stan kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen toženec.
S trditvijo, da je bilo njegovo dejanje storjeno v silobranu, toženec uveljavlja, da kaznivega dejanja sploh ni bilo. Takšnih ugovorov pa toženec v predmetni pravdi nima. Zaradi vezanosti na pravnomočno kazensko sodbo pravdno sodišče tudi ne more ugotoviti drugačnega načina storitve dejanja, prav tako ne, da tožnika ni udaril s kosom betona v predel glave (kar je bilo odločilno za samo pravno kvalifikacijo ugotovljenega kaznivega dejanja).
Po ustaljenem stališču sodne prakse je treba pri ugotavljanju obsega škode izhajati iz konkretnega oškodovanca takega, kakršen je, z vsemi njegovimi posebnostmi. To velja v predmetni zadevi tudi za parodontalno bolezen, saj se njene posledice do škodnega dogodka niso manifestirale. Je pa potrebno pri odmeri odškodnine upoštevati, da je v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom le škoda do trenutka, ko bi oškodovanec izgubil zobe po naravni poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL00019013
ZGD-1 člen 292, 390, 395, 395/1, 395/1-2, 396.
sklep skupščine delniške družbe - soglasje skupščine - ničnost skupščinskega sklepa - menjalno razmerje - določljivost kupnine za poslovni delež - izpodbojnost skupščinskega sklepa - razlogi za izpodbojnost - pravica delničarja do obveščenosti - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - prekluzija - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora - nepremoženjski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - gospodarski spor
Na skupščini delniške družbe so lahko prisotne še druge osebe in ne zgolj delničarji, ki na skupščini uresničujejo svojo glasovalno pravico, ter člani organov vodenja ali nadzora, čeprav niso delničarji. Določenim drugim osebam je prisotnost dovoljena pod pogojem, da so na skupščino povabljeni.
Glede na specifičnost zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča nedopustno, da bi tožeča stranka sicer pravočasno - v roku enega meseca - vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa v nadaljnjih vlogah, ki ne bi bile vložene znotraj tega roka, te razloge širila.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - procesni sklep - nagrada odvetnika
Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.
ZUstS člen 44. SZ člen 6, 56. OZ člen 86, 88, 88/1, 88/2.
tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za neprofitno najemnino - imetnik stanovanjske pravice - bivši imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnukinja - upravičena oseba - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom - pravnomočna odločba - učinek pravnomočne sodbe - uporaba predpisa - kasnejša sprememba predpisov - sodna praksa - razlaga predpisa - ničnost kot skrajna sankcija - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi
Enotno je stališče, sprejeto v sodni praksi, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča ne vplivajo, pač pa spreminjajo pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe v konkretni zadevi. Pritožnica se tako ne more sklicevati na stališče, ki jo je v zvezi z razlago zakona (SZ) Ustavno sodišče sprejelo v odločbi U-I-128/08 v letu 2009, torej po tem, ko je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno, da je bila toženka upravičena skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino.
V času sklepanja, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sporna pogodba ni nasprotovala nobenim prisilnim predpisom, zato ni mogla biti nična, veljavno sklenjena pogodba pa tudi ni mogla postati nična zaradi naknadne spremembe zakona oziroma sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00016954
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3.
odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - duševno zdravje - zdravstvene težave - psihofizično stanje - sposobnost skrbeti zase - možnost medicinskega diagnosticiranje - poseg v pravice osebnosti
Zgolj diagnosticirane težave v duševnem zdravju, same za sebe niso okoliščina, ki bi narekovala uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Še manj pa takšno okoliščino predstavljajo težave pri vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer, nekonkretizirane težave pri funkcioniranju v domačem okolju in pri vključevanju v program socialne vključenosti zaradi kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, težave s sosedi ali konflikti z bratom ter nekonkretizirane težave v skrbi zase.
Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom postopek za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le začet, kar pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, še ni ugotavljalo, ni mogoče spregledati dejstva, da že sama uvedba postopka pomeni podlago za poseg v pravice udeležene osebe.
Tožena stranka trditev, da dela niso bila dokončana, ker tožeča stranka ni odstranila zaščitne folije, ni podala, temveč je to izpovedal njen zakoniti zastopnik. Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
Na dopolnitev tožbe toženec ni podal odgovora. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da obstoju in višini terjatve ni konkretizirano ugovarjal. Zato je nadalje pravilno štelo trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe za neprerekane.
Pri tožencu gre, kljub temu, da je v kreditni pogodbi nastopal kot kreditojemalec in kot solidarni porok in plačnik, za eno fizično osebo in ne za dve. A kljub temu, da je sodišče obrazložilo, da gre za dve različni pravni osebi, takšna obrazložitev na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, saj je jasno povedalo, da so učinki enaki za oba. Torej je pravilno zaključilo, da mora toženec kot samostojni podjetnik, ki je fizična oseba, poravnati dolg do tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018600
OZ člen 131, 190. ZIZ člen 61, 62, 63.
neupravičena pridobitev - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - pravni temelj - pravna sredstva v izvršilnem postopku - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odškodninska podlaga - protipravno ravnanje
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo z obrazložitvijo, da ne obstaja ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti, to je protipravnost ravnanja. Ker sta bila oba sklepa o izvršbi pravnomočna, tožnik pa v izvršilnih postopkih ni ugovarjal, niti ni uporabil rednih ali izrednih pravnih sredstev, je tožena stranka upravičeno in skladno z obstoječo zakonodajo zahtevala izvršbo na dolžnikovo premoženje. Vodenje izvršilnega postopka ne predstavlja protipravnega ravnanja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018808
ZSKZ člen 14.
lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - lovska organizacija - družbena lastnina - odplačnost pridobitve zemljišča - posebno varstvo kmetijskih zemljišč - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - posebna ureditev - ustavna presoja
Predlogu za prekinitev postopka in za začetek postopka ocene ustavnosti 14. člena ZSKZ že sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Vprašanje ustavne skladnosti določbe 14. člena ZSKZ je bilo namreč že rešeno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-78/93 z dne 18. 10. 1995, v kateri je ustavno sodišče obravnavalo identična dejanska in pravna vprašanja, ki jih je izpostavila tožena stranka v tem postopku.
Za vprašanje lastnine na kmetijskih zemljiščih ni odločilna dvojna narava lovskih organizacij ter da so načeloma lovske organizacije lahko imele lastno premoženje v zasebni lasti, temveč je bistvenega pomena specifična narava kmetijskih zemljišč, ki so tako v prejšnjem družbenopolitičnem sistemu kot tudi v postopku lastninjenja družbene lastnine po osamosvojitvi, uživala posebno varstvo in se jim je priznaval poseben pomen in status, kar se odraža tudi v posebni regulaciji pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, zaradi česar je nepomembno, ali je lovska organizacija kmetijsko zemljišče pridobilo odplačno ali neodplačno, ali je njen singularni pravni prednik na zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču v zemljiški knjigi na lovsko organizacijo vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je namreč po prenosu na lovsko organizacijo kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016957
SPZ člen 43, 44, 44/2. ZPP člen 13. ZZK-1 člen 243, 243/4.
več ločenih pravdnih postopkov - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe - ni predhodno vprašanje
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00018435
OZ člen 86, 87, 88, 112, 112/2. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - oderuška pogodba - očitno nesorazmerna korist - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke
Ugotovitev, da je bila valutna klavzula sestavni del pogodbene kavze in da je tudi tožnik vedel za spremenljivost menjalnega tečaja, še ne daje podlage za sklep, da so bile vse spremembe v valutnem razmerju EUR/CHF pričakovane in predvidljive. Sodba je pomanjkljiva, ker se ni izrekla o obstoju spremenjene okoliščine, to je o zatrjevanem (nesprejemljivem) povečanju zneska anuitete zaradi drastičnega zvišanja vrednosti valute CHF in vplivu tako povečane anuitete na težavnost izpolnitve.
Ponudba tako imenovane konverzije ne zadostuje za sklep, da je imel tožnik možnost izogniti se posledicam tečajnih sprememb. Pogodbena stranka namreč ni dolžna odvračati škodljivih posledic na način, da utrpi enake ali še hujše posledice. Tudi možnost izbire med dvema kreditnima možnostma ob sklenitvi pogodbe, tj. kreditom v CHF in kreditom v EUR, še ne pomeni, da bi se bil tožnik lahko izognil zatrjevanim negativnim posledicam. Presoja predpostavk za razvezo pogodbe je po naravi stvari vezana na posamezno pogodbeno razmerje in ne na primerjavo z drugimi možnostmi, ki jih je imela pogodbena stranka na razpolago namesto sklenitve te pogodbe.
Ugotovitve v sodbi ne zadostujejo za sklep, da je toženka tožnika pred sklenitvijo pogodbe seznanila z informacijami, ki so mu omogočile, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto, te ugotovitve pa bi ob nadaljnji ugotovitvi o nepoštenem ravnanju toženke in znatnem neravnotežju v pravicah in obveznostih pogodbenih strank lahko utemeljevale izrek ničnostne sankcije.
Sledeč stališčem SEU mora biti kreditojemalec jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v primerjavi z vrednostjo tuje valute, v kateri je bil kredit odobren, ekonomsko gledano težko zmogel. Ne zadostuje, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, na podlagi danih informacij seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute. Dane mu morajo biti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka je zato dolžna navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo kredita v tuji valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016901
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/3. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 404, 404/1. ZPP člen 311, 351, 351/2.
skupno premoženje bivših zakoncev - izvenzakonska skupnost - originalni način pridobitve lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - stroški uporabe skupne stvari - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja
Ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, ne utemeljuje tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Zemljiškoknjižno dovolilo lahko izstavi le lastnik nepremičnine, ki je (že) vpisan v zemljiški knjigi, sodišče pa sme toženi stranki v skladu s 311. členom ZPP naložiti, naj opravi določeno dejanje, le tedaj, če je zapadlo do konca glavne obravnave, ne pa tedaj, ko bo zapadlo, (če bo kdaj).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018306
OZ člen 346, 364, 365, 395, 395/2, 569. SPZ člen 142. ZPP člen 154, 154/2, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 208, 208/1, 274, 274/1.
posojilna pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipotekarni (realni) dolžnik - glavni dolžnik - litispendenca - identiteta zahtevka - tek izvršilnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje postopka - zastaranje terjatve - zastaralni rok - solidarni dolžnik - pretrganje zastaranja terjatve - odmera stroškov po uspehu
V obeh sodnih zadevah gre za zasledovanje poplačila iste terjatve, ki poteka med istimi subjekti, saj sta realni dolžnici iz notarskega zapisa hkrati tudi glavni dolžnici po posojilni pogodbi. To pa ne pomeni, da gre za visečo pravdanje, zaradi česar bi bilo treba predmetno tožbo zavreči. V neposredno izvršljivem notarskem zapisu sta se prva in druga tožena stranka zavezali le kot zastaviteljici, tj. realni dolžnici. Tožeča stranka pa bo lahko na podlagi izvršilnega naslova iz te pravde uveljavljala prisilno poplačilo svoje terjatve tudi iz drugega premoženja prve in druge tožene stranke, saj bo pridobila izvršilni naslov v razmerju do prve in druge tožene stranke kot glavni dolžnici iz posojilne pogodbe.
plačilo uporabnine za nepremičnine - izpraznitev dela nepremičnine - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba - predmet pogodbe - skladišče - poslovni prostor - parkirišče
Toženka je izpraznila le poslovni prostor, ne pa tudi parkirišča in zunanjega skladišča in se tam še vedno nahajajo njene stvari. To je bil tudi razlog, da je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika delno ugodilo tudi v pogledu zahtevane uporabnine za januar in februar 2018.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018370
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/3-4(2), 243/3-4(3). ZIZ člen 64, 239, 243.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - neveljavnost vknjižbe hipoteke - tožba na nedopustnost zavarovanja - izbrisna tožba - izločitvena pravica v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi
Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).
Načeloma z izbrisno tožbo ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena (prim. 2. in 3. alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1), vendar pa to ne velja v primeru, ko tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku.
izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve do dolžnika
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.
Ker je posledica ničnosti vrnitveni zahtevek pogodbenikov (prvi odstavek 87. člena OZ), je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da mora toženka tožniku vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je v 23. točki izpodbijane sodbe natančno ugotovilo, katere zneske (in kdaj) je tožena stranka prejela od tožnika ter s čim je tožnik dokazal plačilo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor stvarne nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - premoženjskopravni zahtevek - določitev vrednosti spornega prostora
Kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana zgolj, če sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odloči, da je stvarno ali krajevno pristojno. Ker v obravnavani zadevi ugovor stranke o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje ni bil podan, smiselno očitana kršitev ni bila storjena.