CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017529
OZ člen 190, 190/1, 197. SZ-1 člen 25, 25/3, 30. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 24.
delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - obratovalni stroški in stroški upravljanja - neupravičena obogatitev - trditveno breme - ključ delitve - zakonska dolžnost - ločen poslovni prostor
Skladno s prvim odstavkom 190. člena Obligacijskega zakonika je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se citirano pravilo dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To normo pa je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg ali ne, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava.
Ni mogoče pritrditi tudi pritožničinemu stališču, da plačevanje stroškov zavarovanja ali stroškov popravil predstavlja zgolj pogodbeno in ne zakonske obveznosti etažnih lastnikov. Nastali stroški so posledica sklepanja in izvrševanja poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe pa odgovarjajo etažni lastniki, zato je mogoč zaključek, da njihovo plačilo predstavlja zakonsko dolžnost tožene stranke.
ZUstS člen 44. SZ člen 6, 56. OZ člen 86, 88, 88/1, 88/2.
tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za neprofitno najemnino - imetnik stanovanjske pravice - bivši imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnukinja - upravičena oseba - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom - pravnomočna odločba - učinek pravnomočne sodbe - uporaba predpisa - kasnejša sprememba predpisov - sodna praksa - razlaga predpisa - ničnost kot skrajna sankcija - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi
Enotno je stališče, sprejeto v sodni praksi, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča ne vplivajo, pač pa spreminjajo pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe v konkretni zadevi. Pritožnica se tako ne more sklicevati na stališče, ki jo je v zvezi z razlago zakona (SZ) Ustavno sodišče sprejelo v odločbi U-I-128/08 v letu 2009, torej po tem, ko je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno, da je bila toženka upravičena skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino.
V času sklepanja, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sporna pogodba ni nasprotovala nobenim prisilnim predpisom, zato ni mogla biti nična, veljavno sklenjena pogodba pa tudi ni mogla postati nična zaradi naknadne spremembe zakona oziroma sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00016954
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3.
odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - duševno zdravje - zdravstvene težave - psihofizično stanje - sposobnost skrbeti zase - možnost medicinskega diagnosticiranje - poseg v pravice osebnosti
Zgolj diagnosticirane težave v duševnem zdravju, same za sebe niso okoliščina, ki bi narekovala uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Še manj pa takšno okoliščino predstavljajo težave pri vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer, nekonkretizirane težave pri funkcioniranju v domačem okolju in pri vključevanju v program socialne vključenosti zaradi kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, težave s sosedi ali konflikti z bratom ter nekonkretizirane težave v skrbi zase.
Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom postopek za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le začet, kar pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, še ni ugotavljalo, ni mogoče spregledati dejstva, da že sama uvedba postopka pomeni podlago za poseg v pravice udeležene osebe.
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12.a, 12.a/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 11.
oprostitev plačila sodnih taks
V skladu s tretjo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva: zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino (prvi pogoj) in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec (drugi pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati - kumulativno. Zakon iz različnih razlogov izključuje osebe, ki so sicer med seboj v prej navedenih razmerjih, vendar imajo preživetje zagotovljeno na drug način. Kaj konkretno pomeni prestajanje zaporne kazni na polodprtem oddelku na D. drugi toženec ni pojasnil. Ni zatrjeval, da ne bi imel možnosti obiskov, da ne bi imel občasno možnosti biti odsoten iz zapora, čez dan ali čez noč, da ne bi imel možnosti izhodov za konec tedna in kar je bistveno, da se tedaj ne bi vračal k družini in da se tudi po prestani zaporni kazni ne bi tja vrnil. Drugi toženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino. Življenjska skupnost se je očitno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00018043
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) člen 18. ZUN člen 46. ZSZ člen 15. ZPN člen 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 6. ZVEtL-1 člen 43, 44, 44/1, 44/2. ZNP člen 37. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 6, 6/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - stavbišče - pravica uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - javno dobro - družbena lastnina - lastninska pravica
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi; pridobilo in prenašalo se je le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča.
Predlagatelj je stavbo zgradil ob vednosti in dovoljenju pravne prednice nasprotne udeleženke ter jo vse od leta 1966 uporabljal, pri čemer mu nasprotna udeleženka priznava pridobitev pravice uporabe oziroma lastninske pravice na stavbišču in stavbi. Z izgradnjo stavbe in pridobitvijo pravice uporabe na stavbišču pa je pravni prednik predlagatelja pridobil tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali je bila zanj plačana posebna odškodnina.
prosta dokazna ocena - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nekonkretizirani ugovori - pogodbeno razmerje - dodatno naročena dela - obračun - delno plačilo
Dela so bila izvedena in s strani investitorja toženi stranki tudi plačana. To, da naj investitor ne bi plačal celotne postavke v obračunu, ki se je nanašal na izdelavo vrtine, tožena stranka ni dokazala. Pritožbeno sodišče se v tem delu v celoti sklicuje na dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (8. člen ZPP).
Tožeča stranka je dokazala, da je sporna dela izvedla oziroma vrtino izdelala, tožena stranka pa ji za opravljeno delo neutemeljeno ni v celoti plačala.
ZIZ člen 17, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - (ne)vpis v zemljiško knjigo - izvršilni naslov - posest - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Da lahko s tožbo zahteva vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora upnik razpolagati z izvršilnim naslovom zoper dolžnika.
Ker sklep o izvršbi zaradi ugovora prvega toženca še ni postal pravnomočen, tožeča stranka ni pridobila izvršilnega naslova.
Eden od primerov prenehanja stvarne služnosti na podlagi zakona je združitev, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. To pravilo velja po stališču nekaterih pravnih teoretikov tudi v primeru, če se na obeh nepremičninah vzpostavi identično solastninsko razmerje glede solastnikov in njihovih deležev. V vseh drugih možnih situacijah (tudi v obravnavanem primeru, ko je toženka lastnica gospodujoče nepremičnine in solastnica služeče nepremičnine) pa določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni mogoče uporabiti. Ista oseba je lahko izključni lastnik gospodujoče nepremičnine in solastnik služeče nepremičnine – tedaj pravilo nemini res sua servit ne velja.
Vlogo dediča je sodišče prve stopnje obravnavalo z vseh vidikov: kot pritožbo, zahtevo za revizijo in obnovo postopka, ter prepričljivo argumentiralo razloge za zavrženje njegove vloge oziroma zahteve.
ponovno odločanje o isti stvari - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - istovetnost zahtevka - identiteta spora - tožbeni predlog - ugotovitveni zahtevek - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev solastninske pravice - ista dejanska podlaga - ugotovitvena tožba
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno.
Dejstvo, da tožnik zahteva manj (manjši lastninski delež) kot v prej obravnavni zadevi, ni odločilno. Z obravnavano tožbo uveljavljani zahtevek je obsežen v zahtevku, uveljavljanem v prej obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018306
OZ člen 346, 364, 365, 395, 395/2, 569. SPZ člen 142. ZPP člen 154, 154/2, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/3, 208, 208/1, 274, 274/1.
posojilna pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipotekarni (realni) dolžnik - glavni dolžnik - litispendenca - identiteta zahtevka - tek izvršilnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje postopka - zastaranje terjatve - zastaralni rok - solidarni dolžnik - pretrganje zastaranja terjatve - odmera stroškov po uspehu
V obeh sodnih zadevah gre za zasledovanje poplačila iste terjatve, ki poteka med istimi subjekti, saj sta realni dolžnici iz notarskega zapisa hkrati tudi glavni dolžnici po posojilni pogodbi. To pa ne pomeni, da gre za visečo pravdanje, zaradi česar bi bilo treba predmetno tožbo zavreči. V neposredno izvršljivem notarskem zapisu sta se prva in druga tožena stranka zavezali le kot zastaviteljici, tj. realni dolžnici. Tožeča stranka pa bo lahko na podlagi izvršilnega naslova iz te pravde uveljavljala prisilno poplačilo svoje terjatve tudi iz drugega premoženja prve in druge tožene stranke, saj bo pridobila izvršilni naslov v razmerju do prve in druge tožene stranke kot glavni dolžnici iz posojilne pogodbe.
stranke zapuščinskega postopka - formalni udeleženci postopka - upniki zapustnika - zahteva za ločitev zapuščine - ločitveni upnik
Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena ZD. Ta je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov, ne pa za primere, kot je obravnavani. Ker pritožnik tudi ni ločitveni upnik, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene.
DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank je ključen dokaz za potrditev ali ovrženje očetovstva v pravdi zaradi ugotavljanja ali zaradi izpodbijanja očetovstva. V tej pravdi je torej predmet zahtevka izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva. Torej v tej pravdi DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank ni ključen dokaz. Pritožba zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno presojo pomena odklonitve DNK analize in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017700
OZ člen 190, 198. SPZ člen 11, 11/1, 95, 96. ZPP člen 13, 13/1.
uporabnina - zemljiškoknjižno stanje - domneva lastninske pravice - izpodbojna zakonska domneva - zahtevek za plačilo uporabnine - ugotovitev lastninske pravice - imetnik - upravičenec do uporabnine - neupravičena pridobitev - dobroverna lastniška posest - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Tožeča stranka ne sodi v krog upravičencev do uporabnine, saj v spornem obdobju zahtevka na plačilo uporabnine ni bila niti lastnica niti imetnica sporne parcele v smislu določbe 198. člena OZ.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Tožeča stranka ni ne navedla ne izkazala nobenega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo postala uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena, ampak so navedbe ostale na ravni hipotetičnih predvidevanj, ki temelji na s strani tožnika zatrjevani nemoralnosti tožencev. Prvostopenjsko sodišče je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je ostalo zemljiškoknjižno stanje nepremičnin v času od vložitve predloga do odločitve o predlogu (skoraj šest mesecev) nespremenjeno. Tudi na podlagi tega ni mogoče sklepati na kakršnokoli ravnanje tožencev, ki bi pomenilo pretnjo tožniku.
Ker je posledica ničnosti vrnitveni zahtevek pogodbenikov (prvi odstavek 87. člena OZ), je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da mora toženka tožniku vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je v 23. točki izpodbijane sodbe natančno ugotovilo, katere zneske (in kdaj) je tožena stranka prejela od tožnika ter s čim je tožnik dokazal plačilo.
ZVEtL-1 člen 12, 19, 25, 25/1, 25/1-4, 25/2, 27, 27/5. ZNP člen 4.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - kršitev pravice do izjave - udeležba v postopku - prijava udeležbe v postopku - predlog za začetek postopka - upravičen predlagatelj
Udeleženka ima v primeru, da upravičena oseba ne poda predloga za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine (oziroma smiselno tudi, da na poziv sodišča ne prijavi udeležbe v postopku), možnost, da sama kot predlagatelj poda zahtevo za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja posameznega dela stavbe oziroma da to zahtevo uveljavlja tudi v že začetem postopku, v katerem je udeleženka ali je v njem prijavila udeležbo (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1).
Če gre za ugotovitveno tožbo in tožnik ni izkazal pravnega interesa zanjo, toženec in sodišče prve stopnje pa sta to prezrla, pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti razveljaviti sodbe in tožbe zavreči. Negatorna tožba ni utemeljena, če ima vznemirjanje podlago v obstoječi stvarni služnosti.