CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028381
ZPP člen 184, 184/3, 274, 274/1. ZPotK člen 7.
kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno breme
Bistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema se zgolj za to, da bi mu morala banka razkriti več, kot mu je), je pravilno zaključilo, da bi bilo dodatno zasliševanje prič – glede tožbenih trditev, ki jim sledi – nepotrebno. Sodišče dokazov namreč ne izvaja v pojasnjevalne namene, pač pa zgolj zato, da se potrdijo ali izpodbijejo navedbe strank.
Tožniku je bil pred sklenitvijo kreditne pogodbe predočen graf o nihanju tečaja CHF/EUR za zadnjih nekaj let. Že na podlagi tega prikaza, ki je kazal tako padec kot rast CHF, se je moral in mogel zavedati, da ni realno pričakovanje, da bi v naslednjih 20 oziroma 15 letih (kar je bila doba dogovorjenega vračila kredita) vrednost CHF v razmerju do EUR ostala enaka ali zgolj padala, in sicer neodvisno od monetarne politike švicarske centralne banke, torej četudi ta ne bi sprejela ukrepov, ki so imeli na tečaj največji vpliv. Življenjsko verjetno in razumljivo je, da je tožnik sicer upal, da do večjih sprememb tečajev v njegovo škodo ne bo prišlo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa se je tožnik mogel zavedati, da je tveganje realno in da se lahko v (relativno dolgi) dobi odplačevanja kredita kadarkoli uresniči oziroma, da se v določeni meri najbrž celo bo uresničilo, kar se je naposled, približno sedem let po sklenjeni kreditni pogodbi (od leta 2008 do 2015), tudi res zgodilo. Izrecno je bil tožnik tudi opozorjen, da lahko pride do nihanj vrednosti tečaja CHF proti EUR v času trajanja pogodbe, toženka oziroma njeni uslužbenci pa mu na noben način (ne pisno, ne ustno na razgovorih) niso zagotavljali, da bo takšno (trenutno) stanje trajalo vnaprej in da ne bo nikakršnih sprememb, kar v pritožbi ni prerekano.
OZ člen 131, 154, 154/1, 922, 922/1, 944, 965, 965/1. ZPP člen 212.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - nastanek zavarovalnega primera - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - sopotnik - trditveno breme - dokazno breme
Izključitev odgovornosti pri nameri ali prevari lahko zavarovalnica ugovarja tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ugovor zoper sopotnike kot oškodovance pa je sklepčen le, če se zatrjuje njihov pristanek za udeležbo v nameščeni nesreči ali sodelovanje pri nameščanju. Zgolj trditve o sodelovanju voznikov ne zadoščajo.
Ker je posledica ničnosti vrnitveni zahtevek pogodbenikov (prvi odstavek 87. člena OZ), je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da mora toženka tožniku vrniti vse, kar je prejela na podlagi ničnih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je v 23. točki izpodbijane sodbe natančno ugotovilo, katere zneske (in kdaj) je tožena stranka prejela od tožnika ter s čim je tožnik dokazal plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018087
ZPP člen 5, 214, 285, 286b, 337, 458, 458/1, 458/2.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - višina zakupnine - določitev zakupnine, če ni dogovorjena njena višina - letni način obračuna - razlaga pogodbe - pogodbena obveznost - določljiva obveznost - cenik - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nepristranskost - kontradiktornost - enakost orožij - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - sporna dejstva - prerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - izvedenec - poizvedovalni dokaz
Pravilno je stališče, da je bila v pogodbi določena zakupnina le za prvo leto 1998, za nadaljnja leta pa zakupnina ni bila fiksno določena, saj se je določala v decembru tekočega leta. To predstavlja vez z vsakoletnim cenikom tožnika, ki tovrstne posle sklepa množično, in sicer pod enakimi pogoji za vse zakupnike.
Toženec v sporu majhne vrednosti na več mestih uveljavlja relativne kršitve določb pravdnega postopka. S tem pritožnik meri izven dopustnih pritožbenih razlogov iz 458. člena ZPP, zato se pritožbene navedbe v tem obsegu ne upoštevajo. Je pa pritožbeno sodišče glede na toženčeve očitke, ki merijo na nepristranskost sodišča oziroma kršitev zakonsko izpeljane ustavne pravice do kontradiktornosti, presojalo še, ali so podane postopkovne kršitve nemara prerasle v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma pristransko sojenje, ki bi okrnilo enakost njunega položaja oziroma moč njunih orožij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017529
OZ člen 190, 190/1, 197. SZ-1 člen 25, 25/3, 30. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 24.
delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - obratovalni stroški in stroški upravljanja - neupravičena obogatitev - trditveno breme - ključ delitve - zakonska dolžnost - ločen poslovni prostor
Skladno s prvim odstavkom 190. člena Obligacijskega zakonika je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se citirano pravilo dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To normo pa je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg ali ne, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava.
Ni mogoče pritrditi tudi pritožničinemu stališču, da plačevanje stroškov zavarovanja ali stroškov popravil predstavlja zgolj pogodbeno in ne zakonske obveznosti etažnih lastnikov. Nastali stroški so posledica sklepanja in izvrševanja poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe pa odgovarjajo etažni lastniki, zato je mogoč zaključek, da njihovo plačilo predstavlja zakonsko dolžnost tožene stranke.
Eden od primerov prenehanja stvarne služnosti na podlagi zakona je združitev, ko ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. To pravilo velja po stališču nekaterih pravnih teoretikov tudi v primeru, če se na obeh nepremičninah vzpostavi identično solastninsko razmerje glede solastnikov in njihovih deležev. V vseh drugih možnih situacijah (tudi v obravnavanem primeru, ko je toženka lastnica gospodujoče nepremičnine in solastnica služeče nepremičnine) pa določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni mogoče uporabiti. Ista oseba je lahko izključni lastnik gospodujoče nepremičnine in solastnik služeče nepremičnine – tedaj pravilo nemini res sua servit ne velja.
Tožena stranka trditev, da dela niso bila dokončana, ker tožeča stranka ni odstranila zaščitne folije, ni podala, temveč je to izpovedal njen zakoniti zastopnik. Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017705
ZPP člen 216, 216/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 75, 99, 99/2. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zahtevek za povrnitev škode - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - šikanozno ravnanje - smrad - onesnaževanje - škoda - vzročna zveza - urna postavka - prosti preudarek
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja.
Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.
zavrženje tožbe kot nepopolne - določnost tožbenega zahtevka - popolnost in razumljivost tožbe - poziv na dopolnitev - opozorilo na posledice - laična stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - uporaba procesnih pravil
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožbe obeh pritožnikov tudi po dopolnitvi tožb, ki so bile podane po pravilnem pozivu sodišča prve stopnje, ne vsebujejo določnega tožbenega tožbenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, kot to določa 180. člen ZPP.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - procesni sklep - nagrada odvetnika
Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018191
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 3, 5, 7, 7/3, 13, 20, 21, 21/3. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1. ZIZ člen 38, 38/6, 140, 140/3, 141, 141/3, 141/4, 141/5, 141/6. OZ člen 434, 434/1, 434/2, 434/3. URS člen 155.
neizplačane devizne vloge - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - pravni interes - novela ZIZ-H - izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravnomočna sodna odločba - obresti in stroški postopka - prevzem izpolnitve - ugovor zoper informativni izračun - odpoved zahtevku - prenehanje obveznosti - verifikacijski postopek - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - akcesorna terjatev - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi
Upnica se s tem, ko ni vložila ugovora zoper informativni izračun, ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP (to je do 4. 7. 2015) že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo.
ugovor se šteje za umaknjen - začetek teka roka za plačilo sodne takse - obvestilo stranki - pravni pouk - sklep o predlogu za obročno plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - sodna praksa
Dolžnik je bil na koncu obrazložitve sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obročno plačilo sodne takse, izrecno poučen glede začetka teka roka za plačilo sodne takse za ugovor. Zato posebno (novo) opozorilo dolžniku glede začetka teka roka v sklepu višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena dolžnikova pritožba zoper navedeni sklep, ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
plačilo uporabnine za nepremičnine - izpraznitev dela nepremičnine - izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba - predmet pogodbe - skladišče - poslovni prostor - parkirišče
Toženka je izpraznila le poslovni prostor, ne pa tudi parkirišča in zunanjega skladišča in se tam še vedno nahajajo njene stvari. To je bil tudi razlog, da je sodišče prve stopnje zahtevku tožnika delno ugodilo tudi v pogledu zahtevane uporabnine za januar in februar 2018.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018370
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/3-4(2), 243/3-4(3). ZIZ člen 64, 239, 243.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - neveljavnost vknjižbe hipoteke - tožba na nedopustnost zavarovanja - izbrisna tožba - izločitvena pravica v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi
Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).
Načeloma z izbrisno tožbo ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena (prim. 2. in 3. alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1), vendar pa to ne velja v primeru, ko tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku.
izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - prenos terjatve v izterjavo - obstoj terjatve do dolžnika
Pri izdaji sklepa o prenosu terjatve gre za zgolj procesno-tehničen sklep in ob izdaji sodišče ne preverja obstoja ter višine izterjavane terjatve. Bistveno je zgolj, ali je izpolnjen zakonski pogoj za njegovo izdajo in je posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve.