postopek osebnega stečaja - zahteva za razpis naroka - zloraba postopka - namen postopka osebnega stečaja - preizkus prijavljenih terjatev - prerekanje prijavljene terjatve - stranka stečajnega postopka - sklep o preizkusu terjatev - pritožba dolžnika - pravnomočnost sklepa - nezakonitost dela sodnikov - nepravilnosti pri delu sodišča - pritožbeni postopek - disciplinska odgovornost - kazenska odgovornost
Iz 1. točke obrazložitve dolžnikovega predloga izhaja zloraba postopka osebnega stečaja, saj dolžnik navaja, da je šel v osebni stečaj zato, da bo dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Postopek osebnega stečaja temu pač ni namenjen. Namenjen je poplačilu upnikov prezadolženega dolžnika in pa tudi odpustu obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku. Iz predloga pa ne izhaja, da bi dolžnik zasledoval dovoljene cilje.
V postopku preizkusa terjatev ima tudi dolžnik kot stranka postopka pravico prerekati prijavljene terjatve. Te možnosti dolžnik v postopku ni izkoristil, prav tako se ni pritožil na sklepe o preizkusu terjatev. Kakršnihkoli nepravilnosti glede preizkusa terjatev zdaj ne more več uveljavljati, saj je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Če je dolžnik menil, da so obstajale kakršnekoli nezakonitosti v postopku preizkusa terjatev ali v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, bi moral take nepravilnosti, kot sam navaja: nezakonitosti, uveljavljati v pritožbenih postopkih zoper te odločitve, česar pa ni storil.
V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje na navedeni dolžnikov predlog razpisalo narok. Ob tem sploh ni jasno, kaj naj bi se razčiščevalo na tem naroku, saj dolžnik zgolj pavšalno navaja nezakonitosti v delu višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja, enako velja tudi za očitke razpravljajoči sodnici. Nepravilnosti pri delu oziroma nezakonitosti se lahko razčiščujejo le v pritožbenih postopkih zoper izdane sklepe, teh možnosti pa dolžnik ni uporabil. Disciplinska in kazenska odgovornost pa se ne ugotavljata v stečajnem postopku, temveč so temu namenjeni drugi postopki.
ZFPPIPP člen 331, 343, 345, 346, 346/2, 346/2-1, 347, 347/2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - predmet prodaje - osnovna sredstva - poslovna celota - ocena vrednosti premičnega premoženja - pritožba ločitvenega upnika
Pozvani ločitveni upnik je svoje mnenje podal, pritožnica kot ločitvena upnica na premoženju, ki ni predmet obravnavane prodaje, pa niti nima interesa za pritoževanje glede dolžnosti pridobitve mnenja ločitvenega upnika.
Poslovna celota so namreč stvari in druge premoženjske pravice, ki predstavljajo opravljanje podjema, temu kriteriju pa sama osnovna sredstva ne zadostujejo, saj gre zgolj za stvari, ne pa tudi za podjem.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - preizkusna doba - izjemne okoliščine
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti je dopustno skrajšati preizkusno obdobje v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine, določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP. Dolžnik sicer spada v skupino starostnih upokojencev, vendar prejema nadpovprečno visoko pokojnino. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi nastopile druge izjemne okoliščine oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja glede na stanje pred začetkom postopka.
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14.. ZPPreb-1 člen 5, 5/1.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija osebne vročitve - prijavljeno stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče - sprememba naslova stalnega prebivališča - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017470
SPZ člen 118. OZ člen 10, 131. ZPP člen 7, 212, 214, 451, 453, 495, 495/1. SZ-1 člen 5, 51.
spor majhne vrednosti - upravnik večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - zdrs snega s strehe - premoženjska škoda - predvidljivost dogodka - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - krivdna odgovornost
Tako streha kot parkirišče predstavljata skupna dela stavbe (5. člen SZ-1), zato je sodišče prve stopnje podlago za odločitev pravilno iskalo v določbah o krivdni odgovornosti (131. člen v zvezi z 10. členom OZ) zavarovanca tožeče stranke in presodilo, da nastala škoda (v pretežnem deležu) izvira iz opustitve zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
Sodišče, ki ga zavezuje poleg načela proste presoje dokazov tudi načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (člen 15 ZKP), pa sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve povsem odveč, oziroma, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo že dokazano, ali pa je brez pomena za zadevo, oziroma, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Prvo sodišče je zavrnitev dokaznih predlogov temeljito obrazložilo (točka 24) s tem, da predlagane priče niso bile predlagane iz razloga, ker bi lahko karkoli izpovedale o domnevnih dogodkih, ki sta pod obtožbo, pri katerih sta bila prisotna obtoženec ali oškodovanka, temveč le o njunem odnosu po tem dogodku. Ker je o posledicah doživljanja travmatskega dogodka oškodovanke, njenih stiskah ter o tem, kako so se le-te odrazile navzven tudi po daljšem obdobju, temeljito povprašalo tudi oba izvedenca dr. K. in dr. T., ki sta ob dodatnih zaslišanjih podrobneje pojasnila posledice doživljanj in stisk oškodovanke po tem dogodku, je pritrditi prvemu sodišču, da obramba takšnega dokaznega predloga, ko naj bi predlagane priče izpovedovale le o odnosu med obtožencem in oškodovanko po tem dogodku, ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila ustrezne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
Zavrnitev takšnega dokaznega predloga, ki pa je zaradi jasnosti zadeve tudi odveč, pa tudi ni vnesla kakršnegakoli dvoma v ugotovljeno obremenilno dejstvo v zvezi s posledicami, doživljanji in stiskami oškodovanke, ki so se odražale navzven, kar pa sta že tekom postopka podrobneje obrazložila tudi oba angažirana izvedenca. Po povedanem se torej pritožbene navedbe o kršitvi pravice do obrambe (drugi odstavek člena 371 ZKP) in posledično o kršitvi pravice do poštenega postopka izkažejo za neutemeljene.
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1.. ZPP člen 110, 110/2, 110/4, 323, 323/1, 339, 339/1.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - veljavnost pogodbe - podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo - prekoračitev roka za izdelavo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je podane razloge pravilno štelo za t.i. opravičene razloge v smislu drugega odstavka 110. člena ZPP ter tožnici podaljšalo rok za podajo odgovora na prvo pripravljalno vlogo toženca do 30. 8. 2015. Z manifestacijo te odločitve v obliki dopisa, namesto v obliki sklepa, tudi ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPP je namreč pritožba zoper to odločitev izrecno izključena, pred odločitvijo o podaljšanju roka pa nasprotni stranki tudi ni treba zagotoviti pravice, da se o predlogu izjavi.
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi res (krepko) prekoračilo 30 dnevni instrukcijski rok, ki je za izdelavo pisne sodbe določen v prvem odstavku 323. člena ZPP, vendar gre pri tem upoštevati, da so bila zaslišanja prič (in strank) v celoti zvočno snemana, zato je tudi v daljšem časovnem obdobju možna verodostojna reprodukcija tega procesnega dejanja. Nenazadnje pa pritožba ne konkretizira, katero izpovedbo je sodišče napačno povzelo ali interpretiralo ter v katerem delu je bilo zaradi tega dejansko stanje zmotno (nepopolno) ugotovljeno.
poslovna goljufija - eventualni naklep - nastala škoda - objektivni pogoj kaznivosti
Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja v pritožbi (da je obdolženčeva družba poslovno sodelovala z oškodovano družbo pri več različnih naročilih za nemško in avstrijsko družbo in sicer C., H. G. ter Z. G. že v letu 2011, da so bili naročniki resni, vsi projekti ter naročila izvedena in plačana, nadalje, da je imela družba v inkriminiranem času blokirane račune, da pa je za poravnavo plačila oškodovani družbi obljubila, da ji bo pripeljala poslovne partnerje iz tujine in s provizijo, ki bi jo pri tem dobila, kompenzirala dolg, ter obljubila obročno plačilo dolga v treh letih) potrjujejo prav to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje glede naklepa, da se je obdolženi zavedal, da je družba D. P. d.o.o. neplačevita in da lahko pride do neplačila obveznosti, pa je v to vseeno privolil, da bi na tak način zagotovil nadaljnje poslovanje svoje družbe
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - utemeljenost stroškov
Upravitelj potrebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, zakon pa ne predpisuje, da bi tako soglasje potreboval tudi za sklenitev pogodbe v zvezi s servisom hladilnega sistema. Upravitelj je s sklenitvijo pogodbe za servis hladilnega sistema stečajnega dolžnika veljavno zavezal, zato mora tudi plačati storitve za servis.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ZDR-1 člen 131, 131/2.. ZDR člen 126, 126/2, 127, 127/1.
plačilo razlike plače - pobotni ugovor - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Po določbi drugega odstavka 126. člena ZDR oz. ZDR-1 je plača delavca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po določbi prvega odstavka 127. člena ZDR oz. ZDR-1, se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V prvem odstavku 9. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da osnovna plača tožnika na navedenem delovnem mestu glede na pričakovane delovne rezultate znaša 1.203,00 EUR bruto in da je tožnik upravičen do dodatka k osnovni plači glede na pričakovani delovni rezultat in delovno uspešnost. Iz takšne dikcije pogodbenih določil, ki so skladna z zakonskimi določili, ne izhaja, da osnovna tožnikova plača po pogodbi o zaposlitvi zajema tudi vse dodatke.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3a, 3a/10.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
S 3. a členom ZSPJS je delodajalcu omogočeno, da po pisni zahtevi delavca sam predhodno preveri zakonitost plače javnega uslužbenca. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica poziv za odpravo nezakonitosti v zvezi s pogodbo o zaposlitvi naslovila na toženo stranko in zahtevala, da se ji plača skladno s 3. in 3. a členom določi z zakonskimi predpisi. Tožena stranka na ta poziv ni odgovorila in tožnica je predmetno vložila tožbo. Ker ZSPJS v 10. odstavku 3.a člena napotuje na poseben zakon v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca, ki ureja postopek pritožbe oziroma ugovora in se upoštevajo določbe posebnega zakona, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, upoštevajoč prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnica je vložila tožbo na sodišče po 6 mesecih od zakonsko določenega roka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Četudi tožena stranka ni imela sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji sekretarja prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo.