CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017470
SPZ člen 118. OZ člen 10, 131. ZPP člen 7, 212, 214, 451, 453, 495, 495/1. SZ-1 člen 5, 51.
spor majhne vrednosti - upravnik večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - zdrs snega s strehe - premoženjska škoda - predvidljivost dogodka - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - krivdna odgovornost
Tako streha kot parkirišče predstavljata skupna dela stavbe (5. člen SZ-1), zato je sodišče prve stopnje podlago za odločitev pravilno iskalo v določbah o krivdni odgovornosti (131. člen v zvezi z 10. členom OZ) zavarovanca tožeče stranke in presodilo, da nastala škoda (v pretežnem deležu) izvira iz opustitve zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
padec na stopnicah - nepremoženjska škoda - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - stopnice kot nevarna stvar - kaj je nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - razmejitev odgovornosti - stopnica - neoznačena ovira
Odgovornosti toženke ni mogoče presojati po načelu objektivne odškodninske odgovornosti (149. člen OZ), saj stopnica sama po sebi ni nevarna stvar, ki bi zahtevala objektivno odgovornost njenega imetnika. Sporna stopnica glede na specifičnost konkretnih okoliščin, ki jih prvostopenjsko sodišče navaja v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe, tudi ni postala nevarna, saj dejanske ugotovitve takšnega zaključka ne omogočajo. S primerno skrbnostjo zavarovanke toženke, to je predvsem z ustrezno označbo in opozorilom na stopnico v prehodu med prostoroma, sporna stopnica tudi v okoliščinah, ki jih poudarja prvostopenjsko sodišče, ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče govoriti o nevarni stvari. Zavarovanka toženke zato tožnici za nastalo škodo odgovarja krivdno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031484
KZ-1 člen 217, 217/2, 283, 283/1, 283/4. ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
tatvina - kriva ovadba - prikrivanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dokazni predlogi
Sodišče prve stopnje se v sodbi ni dolžno opredeliti prav do vseh dokazov, pač pa le tistih, ki so bistveni za presojo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
Ni potrebno, da dejstveni opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje elemente kaznivega dejanja, ki ga ovaditelj naznanja.
V opisu kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno navesti dejanske vrednosti predmeta in navesti okoliščin, na podlagi katerih bi obdolženi moral in mogel vedeti, da je postavljena cena nizka in dejanska vrednost prikolice tako visoka, da kaže, da je bila prikolica pridobljena s kaznivim dejanjem.
Kadar je podanih hkrati več razlogov za izdajo oprostilne sodbe, jo mora sodišče izreči iz tistega, ki je za obdolženca najugodnejši.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - napačno poimenovanje vloge - vsebina vloge
Redakcijska pomota, do katere naj bi prišlo zato, ker je pooblaščenec v istem času pripravljal več podobnih vlog, po zaključku višjega sodišča ne more predstavljati tak opravičljiv razlog, ki bi utemeljeval vrnitev v prejšnje stanje.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
Sodišče, ki ga zavezuje poleg načela proste presoje dokazov tudi načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (člen 15 ZKP), pa sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve povsem odveč, oziroma, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo že dokazano, ali pa je brez pomena za zadevo, oziroma, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Prvo sodišče je zavrnitev dokaznih predlogov temeljito obrazložilo (točka 24) s tem, da predlagane priče niso bile predlagane iz razloga, ker bi lahko karkoli izpovedale o domnevnih dogodkih, ki sta pod obtožbo, pri katerih sta bila prisotna obtoženec ali oškodovanka, temveč le o njunem odnosu po tem dogodku. Ker je o posledicah doživljanja travmatskega dogodka oškodovanke, njenih stiskah ter o tem, kako so se le-te odrazile navzven tudi po daljšem obdobju, temeljito povprašalo tudi oba izvedenca dr. K. in dr. T., ki sta ob dodatnih zaslišanjih podrobneje pojasnila posledice doživljanj in stisk oškodovanke po tem dogodku, je pritrditi prvemu sodišču, da obramba takšnega dokaznega predloga, ko naj bi predlagane priče izpovedovale le o odnosu med obtožencem in oškodovanko po tem dogodku, ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila ustrezne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
Zavrnitev takšnega dokaznega predloga, ki pa je zaradi jasnosti zadeve tudi odveč, pa tudi ni vnesla kakršnegakoli dvoma v ugotovljeno obremenilno dejstvo v zvezi s posledicami, doživljanji in stiskami oškodovanke, ki so se odražale navzven, kar pa sta že tekom postopka podrobneje obrazložila tudi oba angažirana izvedenca. Po povedanem se torej pritožbene navedbe o kršitvi pravice do obrambe (drugi odstavek člena 371 ZKP) in posledično o kršitvi pravice do poštenega postopka izkažejo za neutemeljene.
postopek osebnega stečaja - zahteva za razpis naroka - zloraba postopka - namen postopka osebnega stečaja - preizkus prijavljenih terjatev - prerekanje prijavljene terjatve - stranka stečajnega postopka - sklep o preizkusu terjatev - pritožba dolžnika - pravnomočnost sklepa - nezakonitost dela sodnikov - nepravilnosti pri delu sodišča - pritožbeni postopek - disciplinska odgovornost - kazenska odgovornost
Iz 1. točke obrazložitve dolžnikovega predloga izhaja zloraba postopka osebnega stečaja, saj dolžnik navaja, da je šel v osebni stečaj zato, da bo dokazal, kako slovenski državni uslužbenci naklepno in namerno kršijo človekove pravice ter pravni in ustavni red Republike Slovenije. Postopek osebnega stečaja temu pač ni namenjen. Namenjen je poplačilu upnikov prezadolženega dolžnika in pa tudi odpustu obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku. Iz predloga pa ne izhaja, da bi dolžnik zasledoval dovoljene cilje.
V postopku preizkusa terjatev ima tudi dolžnik kot stranka postopka pravico prerekati prijavljene terjatve. Te možnosti dolžnik v postopku ni izkoristil, prav tako se ni pritožil na sklepe o preizkusu terjatev. Kakršnihkoli nepravilnosti glede preizkusa terjatev zdaj ne more več uveljavljati, saj je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen. Če je dolžnik menil, da so obstajale kakršnekoli nezakonitosti v postopku preizkusa terjatev ali v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti, bi moral take nepravilnosti, kot sam navaja: nezakonitosti, uveljavljati v pritožbenih postopkih zoper te odločitve, česar pa ni storil.
V zakonu ni podlage, da bi sodišče prve stopnje na navedeni dolžnikov predlog razpisalo narok. Ob tem sploh ni jasno, kaj naj bi se razčiščevalo na tem naroku, saj dolžnik zgolj pavšalno navaja nezakonitosti v delu višje pravosodne svetovalke in stečajnega upravitelja, enako velja tudi za očitke razpravljajoči sodnici. Nepravilnosti pri delu oziroma nezakonitosti se lahko razčiščujejo le v pritožbenih postopkih zoper izdane sklepe, teh možnosti pa dolžnik ni uporabil. Disciplinska in kazenska odgovornost pa se ne ugotavljata v stečajnem postopku, temveč so temu namenjeni drugi postopki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017858
ZGD člen 439, 439-8. ZGD-1 člen 505, 505-8. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodenje družb - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - odgovornost poslovodje - soglasje k vložitvi tožbe - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavka za vložitev tožbe - adhezijski postopek - napotitev na pravdo
Ni mogoče sprejeti stališča, da sklep skupščine tožeče stranke ni bil potreben, ker je kazensko sodišče v adhezijskem postopku tožečo stranko kot oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Napotitev kazenskega sodišča pomeni zgolj to, da je bila tožeča stranka na podlagi zakonite (procesnopravne) napotitve na pravdo upravičena vložiti tožbo za plačilo 9.821,17 EUR. Ta napotitev pa ne more nadomestiti obstoja materialnopravnih predpostavk, kot je sklep družbenikov o vložitvi tožbe zoper (nekdanjega) poslovodjo; je le pouk oškodovancu, da sme svoj zahtevek uveljavljati v pravdnem postopku, v katerem mora oškodovanec, navkljub napotilu kazenskega sodišča, izpolniti vse z zakonom predpisane materialnopravne predpostavke, ki so potrebne za utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka. Glede na besedilo osme alineje 439. člena ZGD (enako glede na besedilo osme alineje 505. člena ZGD-1), pa je za uveljavljanje zahtevka tako proti trenutnemu kot nekdanjemu poslovodji družbe v zvezi s povračilom (oziroma vrnitvijo) premoženjske koristi, ki je bila protipravno pridobljena pri poslovodenju, potreben sklep skupščine družbenikov. Tega tožeča stranka ni pridobila (na kar utemeljeno opozarja pritožnica), zato je višje sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
Upnica je umaknila predlog za zavarovanje in je posledično že izdan sklep o ustavitvi, ki je le deklaratorne narave, z ustavitvijo postopka, ki je nedvomno dolžniku v korist, pa je dolžnik tudi dosegel svoj interes, ki ga je zasledoval s pritožbo, zato mu pravni red ne priznava več pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj tudi, če bi bila pritožba utemeljena, dolžnik ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.
Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
ZD člen 130, 131, 131/1, 131/2.. ZZZDR člen 180, 181-3, 181-5, 185, 211, 212, 215.
zapuščinski postopek - neznani dediči - skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - privolitev skrbnika - kolizija interesov
Skrbnik zapuščine je tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Po določbi 180. člena ZZZDR se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Sodna praksa je enotna, da se privolitev nanaša le na fizično osebo, ki se postavi za skrbnika, ni pa potrebna privolitev v primeru, ko se za skrbnika postavi center za socialno delo. Prav tako ni ovire, da sodišče kot skrbnika za posebni primer ne bi postavilo centra za socialno delo.
ZPP člen 394, 394-9, 394-10, 395, 395/2.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu upošteva pravnomočno odločitev ZZZS o dela (ne)zmožnosti, ki torej nima pravnih učinkov le iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pravnomočna odprava takšne odločbe pa pomeni obnovitveni razlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - upoštevanje napredovanj - uradniško delovno mesto
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena, zato je treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge. Člen 19 ZSPJS ne ureja prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj v nazivu, temveč vzpostavlja zgolj temeljno pravilo, da se javni uslužbenec ob imenovanju v naziv razvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
Tožnica osmih dni dopusta za sporni leti ni mogla izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke. Ker ji je pri toženi stranki delovno razmerje prenehalo zaradi prehoda k drugemu delodajalcu, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 164. člen ZDR-1 in tožnici prisodilo nadomestilo v višini izračuna tožene stranke.