pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - faza glavne obravnave
Določba 340. člena ZKP ureja odločanje o izločitvi nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi. Zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ugodilo zagovornikovemu predlogu za izločitev dokazov, v ostalem predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev zavrnilo in samo po uradni dolžnosti izločilo določene dokaze, posebna pritožba ni dovoljena, saj se po četrtem odstavku 340. člena ZKP navedena odločitev lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo.
ZPP člen 105, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
popolnost vloge - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso tako praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Ugovor dolžnika je pri navedbi PODPIS DOLŽNIKA vseboval žig dolžnika in lastnoročni podpis. K ugovoru je bil priložen tudi listinski dokaz, iz katerega izhaja, da je direktor in tako zakoniti zastopnik dolžnika, P. M., kar sicer izhaja tudi iz podatkov sodnega registra. Upoštevaje navedeno pa je tudi iz lastnoročnega podpisa na ugovoru mogoče razbrati, da ga je podpisal ravno direktor, saj podpis vsebuje začetnico njegovega imena - P. in njegov priimek - M.
ugovor upnika - posebna razdelitev - končni načrt razdelitve - odločitev o ugovoru
Sodišče je o svoji odločitvi glede pritožnikovega ugovora obvestilo upravitelja, kar pa ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu oziroma obrazložiti. S sklepom o prvi razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 331, 343, 345, 346, 346/2, 346/2-1, 347, 347/2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - predmet prodaje - osnovna sredstva - poslovna celota - ocena vrednosti premičnega premoženja - pritožba ločitvenega upnika
Pozvani ločitveni upnik je svoje mnenje podal, pritožnica kot ločitvena upnica na premoženju, ki ni predmet obravnavane prodaje, pa niti nima interesa za pritoževanje glede dolžnosti pridobitve mnenja ločitvenega upnika.
Poslovna celota so namreč stvari in druge premoženjske pravice, ki predstavljajo opravljanje podjema, temu kriteriju pa sama osnovna sredstva ne zadostujejo, saj gre zgolj za stvari, ne pa tudi za podjem.
padec na stopnicah - nepremoženjska škoda - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - stopnice kot nevarna stvar - kaj je nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - razmejitev odgovornosti - stopnica - neoznačena ovira
Odgovornosti toženke ni mogoče presojati po načelu objektivne odškodninske odgovornosti (149. člen OZ), saj stopnica sama po sebi ni nevarna stvar, ki bi zahtevala objektivno odgovornost njenega imetnika. Sporna stopnica glede na specifičnost konkretnih okoliščin, ki jih prvostopenjsko sodišče navaja v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe, tudi ni postala nevarna, saj dejanske ugotovitve takšnega zaključka ne omogočajo. S primerno skrbnostjo zavarovanke toženke, to je predvsem z ustrezno označbo in opozorilom na stopnico v prehodu med prostoroma, sporna stopnica tudi v okoliščinah, ki jih poudarja prvostopenjsko sodišče, ne predstavlja tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče govoriti o nevarni stvari. Zavarovanka toženke zato tožnici za nastalo škodo odgovarja krivdno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031484
KZ-1 člen 217, 217/2, 283, 283/1, 283/4. ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
tatvina - kriva ovadba - prikrivanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dokazni predlogi
Sodišče prve stopnje se v sodbi ni dolžno opredeliti prav do vseh dokazov, pač pa le tistih, ki so bistveni za presojo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
Ni potrebno, da dejstveni opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje elemente kaznivega dejanja, ki ga ovaditelj naznanja.
V opisu kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno navesti dejanske vrednosti predmeta in navesti okoliščin, na podlagi katerih bi obdolženi moral in mogel vedeti, da je postavljena cena nizka in dejanska vrednost prikolice tako visoka, da kaže, da je bila prikolica pridobljena s kaznivim dejanjem.
Kadar je podanih hkrati več razlogov za izdajo oprostilne sodbe, jo mora sodišče izreči iz tistega, ki je za obdolženca najugodnejši.
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
prodaja električne energije - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - razlaga pogodbe - kraj izpolnitve obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - povrnitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - notranja in zunanja tveganja - ravnanje pogodbenih partnerjev
Tako v teoriji kot v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba razlikovati med zunanjimi in notranjimi tveganji, pri čemer dolžnik za notranja tveganja odgovarja, odgovornosti pa se lahko v skladu z 240. členom OZ razbremeni le v primeru, da gre za zunanja tveganja (rizike), torej tveganja, na katera ne more vplivati. Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati. Tu ne gre za njegovo krivdo, saj je poslovna odškodninska odgovornost odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti. Po 240. členu OZ se dolžnik lahko razbremeni odgovornosti le tako, da dokaže, da ne gre za notranje, temveč za zunanje tveganje. Odpoved ali sprememba koncesijske pogodbe v času od sklenitve pogodbe do začetka dobave elektrike zagotovo predstavlja notranje tveganje tožene stranke, torej tveganje, ki ga je pripisati toženi stranki, ki ga lahko tudi lažje obvladuje in sanira posledice morebitnega nastanka škode (tudi z morebitnim odškodninskim zahtevkom do partnerja iz koncesijske pogodbe).
poslovna goljufija - eventualni naklep - nastala škoda - objektivni pogoj kaznivosti
Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja v pritožbi (da je obdolženčeva družba poslovno sodelovala z oškodovano družbo pri več različnih naročilih za nemško in avstrijsko družbo in sicer C., H. G. ter Z. G. že v letu 2011, da so bili naročniki resni, vsi projekti ter naročila izvedena in plačana, nadalje, da je imela družba v inkriminiranem času blokirane račune, da pa je za poravnavo plačila oškodovani družbi obljubila, da ji bo pripeljala poslovne partnerje iz tujine in s provizijo, ki bi jo pri tem dobila, kompenzirala dolg, ter obljubila obročno plačilo dolga v treh letih) potrjujejo prav to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje glede naklepa, da se je obdolženi zavedal, da je družba D. P. d.o.o. neplačevita in da lahko pride do neplačila obveznosti, pa je v to vseeno privolil, da bi na tak način zagotovil nadaljnje poslovanje svoje družbe
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017858
ZGD člen 439, 439-8. ZGD-1 člen 505, 505-8. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodenje družb - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - odgovornost poslovodje - soglasje k vložitvi tožbe - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavka za vložitev tožbe - adhezijski postopek - napotitev na pravdo
Ni mogoče sprejeti stališča, da sklep skupščine tožeče stranke ni bil potreben, ker je kazensko sodišče v adhezijskem postopku tožečo stranko kot oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Napotitev kazenskega sodišča pomeni zgolj to, da je bila tožeča stranka na podlagi zakonite (procesnopravne) napotitve na pravdo upravičena vložiti tožbo za plačilo 9.821,17 EUR. Ta napotitev pa ne more nadomestiti obstoja materialnopravnih predpostavk, kot je sklep družbenikov o vložitvi tožbe zoper (nekdanjega) poslovodjo; je le pouk oškodovancu, da sme svoj zahtevek uveljavljati v pravdnem postopku, v katerem mora oškodovanec, navkljub napotilu kazenskega sodišča, izpolniti vse z zakonom predpisane materialnopravne predpostavke, ki so potrebne za utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka. Glede na besedilo osme alineje 439. člena ZGD (enako glede na besedilo osme alineje 505. člena ZGD-1), pa je za uveljavljanje zahtevka tako proti trenutnemu kot nekdanjemu poslovodji družbe v zvezi s povračilom (oziroma vrnitvijo) premoženjske koristi, ki je bila protipravno pridobljena pri poslovodenju, potreben sklep skupščine družbenikov. Tega tožeča stranka ni pridobila (na kar utemeljeno opozarja pritožnica), zato je višje sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019792
ZDR-1 člen 6, 7, 179.. ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131, 131/1.
enako obravnavanje - diskriminacija - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vsakega izmed toženi stranki s strani tožnice očitanih ravnanj in do vseh tožničinih navedb v njeni vlogi, nato pa se je opredelilo tudi do vseh ravnanj skupaj in pravilno presodilo, da tožnica s strani tožene stranke ni bila neenako obravnavana in trpinčena na delovnem mestu.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
Tožnica osmih dni dopusta za sporni leti ni mogla izkoristiti iz razlogov na strani tožene stranke. Ker ji je pri toženi stranki delovno razmerje prenehalo zaradi prehoda k drugemu delodajalcu, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 164. člen ZDR-1 in tožnici prisodilo nadomestilo v višini izračuna tožene stranke.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je podal umik tožbe dne 6. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.