ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 8, 10, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 15, 16.
izvršiteljevi stroški
Pridobivanje podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež.
ločitvena pravica - več maksimalnih hipotek - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - poplačilo ločitvenega upnika - prijava terjatev v stečaju
Na istih nepremičninah je v korist istega zastavnega upnika dopustna ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek. Vse vodijo do (ločenega) poplačila do zneska, določenega v vsaki od teh hipotek.
ZUTD člen 60, 60/1, 69, 70, 70/2, 70/3, 180, 180/2.. ZZZPB-UPB1 člen 25a, 25a/3.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - zavarovalna doba
Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.
Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.
ZJU člen 25.. Zakon o obrambi člen 100a.. ZDR-1 člen 200, 200/5.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. ZKolP člen 10, 10/1, 11, 11/1.. ZRSin člen 7.
solidarnostna pomoč - denarna terjatev iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je vse izpodbijane odločbe odpravilo kot nezakonite, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinska presoja odločbe z dne 12. 6. 2017 (v zvezi z odločbo z dne 4. 11. 2016) zaradi prepoznega uveljavljanja sodnega varstva ne pride v poštev. Vseeno to ne pomeni, da je v posledici dokončne in pravnomočne odločbe z dne 12. 6. 2017 neutemeljen tudi tožnikov denarni zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči za leto 2014.
Ker gre za denarno terjatev, za katero velja pravilo neposrednega uveljavljanja sodnega varstva iz petega odstavka 200. člena ZDR-1, dokončna odločba o tem, da se solidarnostna pomoč ne prizna, ni ovira za to, da tožnik v sodnem sporu ne bi mogel doseči priznanja te denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnikova prošnja za solidarnostno pomoč ni zahteva v smislu 100.a člena ZObr, temveč zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar pa prav tako ne spremeni tega, da gre za uveljavljanje denarne terjatve in ne za odločanje o zahtevi za varstvo pravic. Izdane odločbe so torej nezakonite tudi zato, ker je tožena stranka o prošnji za solidarnostno pomoč odločala kot o zahtevi za varstvo pravic, za kar ni imela pravne podlage.
Upravičenosti do solidarnostne pomoči ni možno pogojevati s podajo zahteve. Ta je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje relevantna zlasti za presojo zapadlosti terjatve oziroma zamude s plačilom (kar je upoštevalo pri odločitvi o začetku teka zakonskih zamudnih obresti), ne vpliva pa na samo pravico na način, da bi bila pravica do solidarnostne pomoči izgubljena, če delavec (oziroma kot določa Aneks, sindikat) v določenem roku ne poda zahteve.
Po 2. odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in sicer v roku 30 dni po prejemu pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je vložena pred potekom roka. Če je rok zamujen iz opravičenih razlogov, je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ali ni bila uporabljana v predpisanem roku, ni upravičen do izredne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema istovrstne denarne dajatve, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile (4. odstavek).
Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.
Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknil 22. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo zmotno stališče, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov postopka ter da mora povrniti toženi stranki celotne stroške postopka, ker tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, saj ocena, ki ima podlago v navedenem določilu, ni enaka dokazni oceni, ki jo sodišče sprejme, ko odloča o obtožbi na podlagi opravljene glavne obravnave (drugi odstavka 355. člena ZKP), ampak predstavlja oceno oz. ugotovitev, ali iz obtožnega predloga in predlaganih dokazov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da se je sodišče prve stopnje ob materialnem preizkusu obtožnega akta (že) spustilo v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oz. je pri nasprotujočih si dokazih (izpoved oškodovanca in zaslišanih prič) tehtalo, kateri so bolj prepričljivi in skladni z drugimi dokazi, torej je opravilo dokazno oceno po metodološkem napotku iz drugega odstavka 355. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00018770
SZ-1 člen 25, 25/1, 49, 49/1, 53, 53/2,54. SPZ člen 53, 67, 67/2. ZPP-UPB3 člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pogodba o upravljanju - gospodarski spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - imenovanje upravnika - aktivna legitimacija upravnika za izterjavo obratovalnih stroškov - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je namreč v tej zvezi zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da predhodni sklep (prvi odstavek 49. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1) ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev (53. člen SPZ-1), ampak je potrebno, da bodisi sklep sprejme ali pogodbo podpiše ustrezna večina etažnih lastnikov (soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastninskih deležev - prvi odstavek 25. člena in drugi odstavek 53. člena SZ-1, enako tudi drugi odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZS člen 113a.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 5, 5/2, 5/3.
To, da je v evidencah določen dan označen kot prost obveznosti, ne pomeni, da v sodnem sporu ni dopustno preveriti, ali je bila formalna označba pravilna - ali so bili torej pripadniki SV takrat dejansko res prosti. Tožnik je dokazal nasprotno.
V zvezi z definicijo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 in njegovo izvršitvijo v opustitveni obliki, pri kateri storilec opusti dolžnosti svojega ravnanja v skladu z določeno blanketno izpolnitveno normo, z vidika ugotavljanja obstoja tovrstnega storilčevega položaja ni pomemben le formalni položaj ali status vsakokratnega storilca, ampak tudi njegov dejanski položaj, iz katerega lahko izhajajo njegove garantne dolžnosti. Gre za dejansko vprašanje, ki v okoliščinah konkretnega primera ni povezano le z ugotavljanjem, kdo je bil podpisnik koncesijske pogodbe, ampak zahteva podrobnejše ugotavljanje, kdo je tudi dejansko deloval kot koncesionar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016936
ZPP člen 154, 154/2.
spor majhne vrednosti - razveljavitev pogodbe - ničnost pogodbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje dela tožbe - odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank
Tožnica namreč s tožbo ni v celoti uspela, ampak je bil del obrestnega dela denarnega zahtevka zavrnjen, del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za razvezo kupne pogodbe oziroma njeno ničnost, pa je sodišče zavrglo. Odločitev o zavrženju tožbe ni mogoče šteti za uspeh tožnice niti ob upoštevanju dejstva, da je bil zavrženi del tožbe s strani tožnice vložen (tudi) kot obrambno sredstvo zoper tožbo toženke v zadevi V P 801/2016, ki jo je ta nato v teku postopka umaknila in se zahtevku odpovedala.
pritožba zoper sklep o stroških - pravdni stroški po uspehu - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - akcesornost stroškovnega zahtevka
Odločitev o povrnitvi stroškov je načeloma akcesorne narave. Odvisna je od uspeha posamezne stranke v postopku (temeljno merilo). To merilo kot korektiv dopolnjuje načelo krivde in posebna pravila za določene vrste stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - predhodno vprašanje
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednika uprave tožene stranke. Ker ga je nadzorni svet tožene stranke s te funkcije razrešil, posledično ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela predsednika uprave in mu je zato tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da že sama razrešitev oziroma odpoklic (ki ni predmet delovnega spora) z vidika pogodbe o zaposlitvi pomeni utemeljen razlog za odpoved.
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja oziroma predsednika uprave ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev o zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v sporu glede zakonitosti odpovedi. Tudi, če bo tožnik uspel v gospodarskem sporu, ki se nanaša na zakonitost oziroma ničnost sklepov nadzornega sveta tožene stranke v zvezi z odpoklicem tožnika z mesta predsednika uprave, to ne more vplivati na obstoj razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - obličnost pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Podjemna pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že tedaj, ko je tožeča stranka prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, da njeno ponudbo sprejema. Za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, tako ne more biti več pravno odločilno dejstvo, ali je tožena stranka naročilnico dodatno še podpisala in jo poslala po pošti.
prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - odpadel pravni interes
Izvršilno sodišče odloči o poplačilu ne samo po stanju, ki ga je ugotovilo na naroku, ampak tudi upošteva stanje, kot izhaja iz spisov (prvi odstavek 208. člena ZIZ), v obravnavani zadevi iz spisa v zadevi I 329/2014. Ko je terjatev poplačana, ta ugasne. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje dejstvu, da je do navedenega poplačila prišlo, ampak si neutemeljeno prizadeva, za (ponovno) poplačilo iste preživninske terjatve še v obravnavani zadevi.
Določila drugega odstavka 208. člena ZIZ, da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka, ni dopustno razumeti mimo temeljne procesne predpostavke pravnega interesa, na obstoj katerega pazi sodišče ves čas postopka. Upnik prednostne preživninske terjatve nima več pravnega interesa, da zahteva njeno poplačilo v izvršilnem postopku, če je ta prenehala, v obravnavani zadevi s poplačilom v drugem izvršilnem postopku.
ZSPJS člen 17a, 17a/10.. ZObr člen 93, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZDR-1 člen 185.. ZSSloV člen 49, 49/14.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 15, 18.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
službena ocena - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - denarna nagrada - obrazložitev ocene - negativna ocena njegovega dela
Utemeljitev ocene v V. delu službene ocene ustreza zahtevi po utemeljitvi ocene, kot izhaja iz 15. člena Pravilnika o službeni oceni. Utemeljitev službene ocene po citirani določbi namreč ne zahteva obrazložitve ocene posamezne kompetence in vojaške usposobljenosti, temveč celovito in jasno sliko osebnosti, kompetenc, usposobljenosti, uspešnosti in posebnih dosežkov ocenjevanega, temu pa tožnikova ocena zadostuje. Delodajalec lahko službeno oceno utemelji tudi v sodnem postopku, zato morebitna pomanjkljiva obrazložitev ne vpliva na zakonitost ocene.
Prenehanje delovnega razmerja na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen ne pomeni prenehanja delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani tožnika. Gre namreč za samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 94. členu ZObr. Tožniku zato, ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi dveh negativnih službenih ocen, ker ni dosegel večine zastavljenih ciljev in rezultatov ter je v celoti pod pričakovanji opravljal delo v ocenjevalnem obdobju, ni mogoče očitati, da mu je prenehalo zaradi njegove krivde, temveč kvečjemu zaradi njegove nesposobnosti. Za krivdni razlog na pripadnikovi strani bi šlo v primeru kršitev delovnih obveznosti, ki pa tožniku niso očitane (npr. kršitev vojaške discipline kot razlog za odpoved iz 94. člena ZObr). Ker torej tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz krivdnih razlogov na njegovi strani, tožena stranka od tožnika neutemeljeno zahteva povrnitev posebne denarne nagrade.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00019212
ZSVarPre člen 66, 68.. ZUPJS člen 56, 56/5.. OZ člen 131, 131/1, 148, 179.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - premoženjska škoda - varstveni dodatek - obstoj protipravnosti
Dejstvo je, da tožnica pritožbe zoper odločbo z dne 15. 2. 2016 ni vložila, čeprav bi jo lahko. Zoper drugostopno odločbo, če bi bila zavrnilna, pa bi lahko vložila izpodbojno tožbo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem z uveljavljanjem kršitve 66. in 68. člena ZSVarPre. Zaradi tega dejstva, ker tožnica ni uveljavljala varstva pravic, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnosti ravnanja toženih strank, s tem pa ni podan dejanski stan iz 148. člena OZ.
Glede na ustaljeno sodno prakso morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, ne predstavlja protipravnega ravnanja, v kolikor so posledice odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, kot v konkretnem primeru. V zvezi s presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije o izdaji posameznih upravnih aktov, so se izoblikovali standardi. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020524
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/4. ZKP člen 52, 52/1, 277, 277/1.
razžalitev - zasebna tožba - nasprotna zasebna tožba - vrnjena razžalitev - rok za vložitev zasebne tožbe
Nasprotno tožbo sme obdolženec vložiti do konca glavne obravnave zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Za vrnjeno razžalitev gre v kolikor zasebni tožilec (po nasprotni zasebni tožbi: obdolženec) vrne razžalitev obdolžencu (po nasprotni zasebni tožbi: zasebnemu tožilcu) na način, da se odzove na izjave, ki so predmet prvotne zasebne tožbe.
Zasebna tožba se vloži v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (52. člen ZKP).
Tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi sporni družbi grozil regres, zato sporna družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.