status dediča - zapuščinski postopek - odpoved dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - oseba, ki ni dedič - zavrženje pritožbe - ločitev zapuščine - zahteva upnika
Pritožnica ni dedinja po zapustniku in torej ni stranka postopka, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnica se je z dedno izjavo, podano na zapuščinski obravnavi, dedovanju po zapustniku odpovedala. Učinek njene izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič. Dedna izjava je nepreklicna. Dedič potem, ko je podal dedno izjavo, le-te z enostransko izjavo zapuščinskemu sodišču ne more preklicati ali spremeniti.
terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaranje - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - varščina - vrnitev varščine - zahtevek na vrnitev - zastaralni rok - pavšalen ugovor - pripoznava dolga
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi zahtevek zastaral, če ne bi prišlo do pretrganja zastaralnega roka zaradi pripoznave dolga. Prvi odstavek 364. člena OZ namreč določa, da se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. S tem se pokaže, da so pritožbene navedbe glede pripoznave dolga za predmetno zadevo povsem irelevantne. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ravnalo, ko je izpisek odprtih postavk v predmetnem postopku uporabilo kot dokaz prima facie, saj ugovora tožene stranke o temelju in višini zahtevka zaradi nesubstanciranosti ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da so iz predloženega obračuna obresti razvidne vse postavke, potrebne za njegov preizkus, vendar jim tožena stranka ni specificirano ugovarjala. Sodišče zato ni imelo razlogov za dvom v pravilnost obračuna.
Za začetek zastaranja je odločilen trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka je za obseg škode izvedela najkasneje leta 2007. Takrat je bilo dokončno jasno, da je pri njenem zavarovancu nastopilo stanje trajne invalidnosti in trajne pravice do upokojitve. Zastaralni rok za terjatve iz 18. člena ZOZP znaša tri leta. Ker s plačilom z dne 11. 6. 2014 zastaranje terjatve, katere plačilo s tožbo zahteva tožeča stranka ni bilo pretrgano, je terjatev glede na datum vložitve tožbe (6. 6. 2017) zastarala.
javnost glavne obravnave - izključitev javnosti glavne obravnave - sklep o izključitvi javnosti - procesni sklep - razlogi za izključitev javnosti - pritožba zoper končno odločbo - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz zapisnika o glavni obravnavi sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje na kratko ustno obrazložilo odločitev o izključitvi javnosti, vendar pa teh razlogov ni vneslo v razloge izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče zato ne ve, zaradi varovanja katerih osebnih in poslovnih skrivnosti toženke je bila z naroka dne 24. 10. 2016 javnost izključena. Odločitve v pogledu njene pravilnosti in zakonitosti posledično ne more preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
Opis kaznivega dejanja torej vsebuje vse abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je sklepati, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest o preslepitvi, ko je prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene, pri tem pa prikrival, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, kar je razvidno iz navedbe, da je to storil, čeprav je vedel, da gospodarska družba A.U., d.o.o. ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi in računov za najem prostorov in parkirišč ne bo mogla poravnati ter je tako U.P. preslepil in je z njim podpisal navedeni pogodbi.
Obdolženčeva predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja in teža obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem ko olajševalnih okoliščin utemeljeno ni ugotovilo, sta sodišču prve stopnje utemeljeno narekovali zaključek, da je edino primerna zaporna kazen v višini, kot jo je izreklo, in ki je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno odmerjena. Dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred šestimi leti, pa ni takšna tehtna okoliščina, ki bi lahko vplivala na vrsto in višino kazenske sankcije, kot je bila izrečena.
krivdna odškodninska odgovornost - hramba - hramba čolna - kraja - pridobitev lastninske pravice - izročitev premičnine v posest - podjemna pogodba - registracija - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vmesna sodba - odplačnost - profesionalna skrbnost
Ni dvoma, da je čoln premičnina, kot tudi, da je bil njegov neposredni posestnik tožnik. Slednji je v pravdi tudi zatrjeval, da je lastnik čolna. Iz tega izhaja logičen sklep, da je v skladu z zakonsko domnevo iz SPZ, lastnik čolna tožnik, dokler toženec ne dokaže drugače.
Izkaže se, da tudi, če bi sprejeli stališče pritožnika, da je bila s strani tožnika predložena (pred)pogodba o nakupu čolna nedopustno upoštevana, to samo po sebi ne zadošča za ovrženje zakonske domneve glede tožnikovega lastništva. Predložitev s strani tožnika zatrjevane pisne (pred)pogodbe bi, če že, zakonsko domnevo lastništva lahko le še dodatno potrdila, ne pa ovrgla.
stranska intervencija - prodajna pogodba - dobavitelj - intervencijski interes - škoda zaradi zaupanja
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - pravilna vročitev
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni utemeljen, ker je bila sodba sodišča prve stopnje tožencu pravilno vročena. Nenazadnje je zoper njo vložil pritožbo, sodišče druge stopnje pa je ni zavrglo, ampak je odločilo o njeni utemeljenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018088
ZNP člen 33, 33/2, 37. ZVEtL-1 člen 3. ZPP člen 365, 365-1.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pravnomočna odločba - res iudicata - ponovno odločanje o isti stvari - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - sprememba sklepa - zavrženje pritožbe
O predlogu poprave oštevilčenja lokalov je sodišče odločilo s sklepom, ki je postal pravnomočen, zato ponovne odločitve o isti zadevi udeleženka ne more doseči. V preostalem delu je sodišče predlogu oziroma pritožbi udeleženke v celoti ugodilo z izpodbijanim sklepom in skladno z njenim predlogom na novo preoblikovalo solastninska razmerja, čemur v pritožbi sama pritrjuje. S tem je njen pritožbeni interes izčrpan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javna površina - parkirna mesta - pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v širšem obsegu, kot je bilo le-to opredeljeno v pravnomočni upravni odločbi o funkcionalnem zemljišču oziroma gradbeni parceli k stavbi, v smislu petega odstavka 30. člena ZVEtL, ni ovira za vsebinsko presojo obsega pripadajočega zemljišča. Iz izreka upravne odločbe namreč ne izhaja, da bi upravni organ predlog v delu, ki je predmet tega postopka, zavrnil, oziroma da bi bilo predmet upravnega postopka tudi zemljišče, ki presega obseg, o katerem je v izreku odločil upravni organ.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da postopek po ZVEtL ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Institut preizkusnega obdobja je namenjen preizkusu dolžnikovih dejanj pred začetkom postopka odpusta obveznosti zaradi ugotovitve, ali je dolžnik zlorabil institut odpusta obveznosti, kot tudi preizkusu njegovih dejanj v času trajanja preizkusnega obdobja.
V času trajanja preizkusnega obdobja ima dolžnik več obveznosti od tistih, ki jih imajo dolžniki, ki ne predlagajo odpusta obveznosti. Dolžnikova obveznost je, da si v času preizkusnega obdobja prizadeva najti zaposlitev in delati. S tem se poveča možnost, da se s plačilom za opravljeno delo v preizkusnem obdobju oblikuje stečajna masa za plačilo stroškov postopka in vsaj delno poplačilo upnikov, ki zato v tem času tudi pričakujejo aktivno ravnanje dolžnika. S tem po drugi strani tudi dolžnik pridobi možnost, da v omejenem času preizkusnega obdobja upnike prepriča, da si zasluži odpust obveznosti.
ZVEtL člen 23, 23/3, 26, 26/4. ZPP člen 116, 116/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokaz z izvedencem - stroški izvedenca - predujem za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - fikcija umika predloga - več predlagateljev - deljiva obveznost - solidarna obveznost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
varstvo osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - okrnitev ugleda pravne osebe - tehtanje pravic v koliziji - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobodnega izražanja - objava mnenja - vsebina izjave - (ne)resničnost izjave - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Meja svobode izražanja v konkretnem primeru ni bila presežena in za prisojo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe ni materialnopravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00017795
ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.
Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.
Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZVEtL člen 17, 25.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - ugotovitev solastninske pravice
Nepravdni postopek za etažiranje večstanovanjske stavbe v skladu z določbami ZVEtL ne predstavlja predhodnega vprašanja v razmerju do pravdnega postopka za ugotovitev solastnine in dopustitev njene (so)uporabe v korist etažnih lastnikov.