• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 35
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL Sklep I Cpg 519/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00019130
    ZPP člen 181, 181/2. ZFPPIPP člen 275. SPZ člen 39, 42, 43. ZZK-1 člen 40, 243, 243/2, 243/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ugotovitvena tožba - pravni interes - dajatvena tožba - izbrisna tožba - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - zavrženje dela tožbe
    V primeru, da je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice pravni posel ali akt pristojnega državnega organa (pravnomočne sodne odločbe ali dokončne upravne odločbe), kot to v tem postopku zatrjuje tožeča stranka, ima lastnik za varstvo oziroma uresničitev svoje lastninske pravice na voljo zahtevke za izpolnitev zavezovalnega posla oziroma uresničitev sodne odločbe, torej dajatvene zahtevke (npr.: tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, izbrisna tožba).

    Tožeča stranka je trdila, da se zaradi spremembe solastnine v etažno lastnino v zemljiški knjigi ne more vpisati kot lastnica zadevnih nepremičnin. S tem je smiselno zatrjevala, da stanje vpisov v zemljiški knjigi iz materialnopravnih razlogov ni pravilno. V takšnih primerih pravno varstvo nudi izbrisna tožba, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost vpisa. V skladu z 2. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1 je namreč vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, postalo neveljavno zaradi razveljavitve zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. To pa je tudi primer v tej zadevi. Zato bi tožeča stranka lahko dosegla svoj cilj z vložitvijo izbrisne tožbe. Ker je izbrisna tožba dajatvena tožba in kot takšna nudi celovito pravno varstvo, tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Sprejeto je namreč enotno stališče, da če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo, nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravno varstvo lastninske pravice z ugotovitveno tožbo je v skladu s sodno prakso in teorijo namenjeno le situacijam, ko novi lastnik pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona. Torej v primerih, ko zakon kot posledico določenega pravnega dogodka določa pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Takšen primer je pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (43. člen SPZ). Ugotovitvena odločba ima v teh primerih le deklaratorno naravo. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni zatrjevala, da bi bila pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na 32 posameznih delih zakon, kar bi opravičilo ugotovitveni zahtevek.
  • 442.
    VSL Sklep Cst 554/2018
    14.11.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00020304
    ZFPPIPP člen 60, 60/2, 61, 61/1, 61/4, 62, 62/1, 62/3, 62/5, 63, 63/3, 63/5, 63/9, 65, 65/1, 65/2, 66, 66/1, 69, 69/2.
    sklep o preizkusu terjatev - nedovoljena pritožba - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta upnika prijavila terjatev in ločitveno pravico na nepremičnini k. o. X, parcela ..., v deležu do celote, upravitelj pa jima je terjatev in ločitveno pravico priznal tako, kot je bila prijavljena. Upnika nista vložila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev niti ga nista vložila proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Zato njuna pritožba iz razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala v ugovoru zoper dopolnjeni oziroma osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni dovoljena.
  • 443.
    VSC Sklep Cp 504/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00018259
    ZS člen 83, 83/2, 83/2-2.
    prepozna pritožba - sodne počitnice - rok za vložitev pritožbe - nujne zadeve - sklep o začasni odredbi
    Za zadeve, ki so nujne, torej tudi za sklep o začasni odredbi, procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
  • 444.
    VSL Sklep I Cp 1804/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00016844
    ZD člen 138, 138/1, 138/2, 175.
    status dediča - zapuščinski postopek - odpoved dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - oseba, ki ni dedič - zavrženje pritožbe - ločitev zapuščine - zahteva upnika
    Pritožnica ni dedinja po zapustniku in torej ni stranka postopka, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

    Pritožnica se je z dedno izjavo, podano na zapuščinski obravnavi, dedovanju po zapustniku odpovedala. Učinek njene izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič. Dedna izjava je nepreklicna. Dedič potem, ko je podal dedno izjavo, le-te z enostransko izjavo zapuščinskemu sodišču ne more preklicati ali spremeniti.
  • 445.
    VSL Sodba I Cpg 543/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00017786
    OZ člen 619, 642. ZPP člen 212.
    podjemna pogodba - določitev plačila - cena - obračun del - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedovoljeni informativni dokazi
    Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
  • 446.
    VSK Sklep I Cp 620/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSK00046958
    ZD člen 11, 26, 27, 28, , 34, 35, 36, 37, 101, 101/1, 132, 134, 165, 165/1, 210, 210/1, 210/1-3, 211, 212, 213, 214.. ZPP člen 207, 339, 339/1, 339/1-8, 339/1-14.. ZST-1 člen 3, 3/10, 5, 5/1, 5/1-9, 25, 25/2.
    zapuščinski postopek - dedovanje na podlagi zakona - prvi dedni red - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - dedna transmisija - dedovanje na podlagi oporoke - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - prikrajšanje nujnega dednega deleža - rok za vložitev tožbe - sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - neobrazloženost sklepa - pravica do izjave v postopku - odločba presenečenja - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti
    Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju sploh ni odločilo in pojasnilo, na podlagi katerih oporočnih vsebin katera od dedinj kaj deduje. V tem delu je sklep o dedovanju obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

    Ugotavljanje izhodišč za presojo vprašanja, ali je oporočitelj z oporočnim razpolaganjem prikrajšal nujne dediče, je v prvi vrsti v domeni zapuščinskega sodišča. Preden ni znan obseg zapuščine, sodišče niti ne razpolaga s temeljnim izhodiščem za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža. Predpogoj za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža je tudi jasna vsebina in obseg zapustnikovih oporočnih razpolaganj.

    Zapuščinsko sodišče zato v konkretni zadevi do pravnomočne rešitve spora o obsegu zapuščine in do pravnomočne rešitve spora o veljavnosti oporok ni moglo celovito pretresati vprašanja prikrajšanja njunega deleža zapustnikovih hčerk.

    Napotitev na pravdo zaradi spora o tem, ali je bil nujni delež prikrajšan, je bila preuranjena, posledično pa tudi že končana pravda (četudi je bil zaradi nesklepčnosti zahtevek v zvezi s prikrajšanjem zavrnjen) ne predstavlja ovire za obravnavanje tega vprašanja v nadaljevanju zapuščinskega postopka.
  • 447.
    VSL Sodba I Cpg 178/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00017795
    ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
    izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
    Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.

    Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.

    Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.
  • 448.
    VSL Sklep I Cp 1839/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00016963
    ZPP člen 154, 191, 196, 318. SPZ člen 32, 33, 34.
    spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - prepovedni tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - navadno sosporništvo - enotno sosporništvo - formalno sosporništvo - fizična oseba - motilno ravnanje - odgovornost organizatorja - skrbnost organizatorja - delni umik tožbe - prepozen odgovor na tožbo - zamudni sklep
    Ključno v tej zadevi je, ali sta toženca enotna sospornika. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da sta toženca postavila nelegalni prostor za kampiranje in da tam opravljata turistično dejavnost zagotavljanja prostora za kampiranje. Če sta organizirala kaj takega, ne pomeni, da je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor zaradi motenja posesti možno rešiti samo na enak način proti obema.

    Ugotovitveni zahtevek je v motenjskih sporih po mnenju teorije nepotreben oziroma celo nedovoljen. Vendar ga sodna praksa razen v redkih izjemah kljub temu dopušča kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Zato ugotovitveni del deli usodo tega dela oziroma sestavlja povezano celoto. Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugodilo prepovednemu delu zahtevka, je ob dejstvu, da je v ugotovitvenem delu opisano dejanje motenja, ki se prepoveduje tudi v bodoče, ravnalo pravilno, ko tožbe v tem delu ni zavrglo.
  • 449.
    VSM Sodba II Kp 29367/2016
    14.11.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00017101
    KZ-1 člen 207, 207/1. ZZasV člen 52.
    roparska tatvina - uporaba sile - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - elementi sostorilstva - namen videonadzora
    Glede na dejstvo, da je obdolženec zaposlen in prejema dohodek v višini, kot jo je navedel sodišču in je razviden iz njegovih osebnih podatkov v prvostopenjski sodbi, ni imelo podlage za odločitev, da se ti stroški izplačajo iz proračuna, pri čemer pritožba s splošno navedbo, da je iz sodišču javno dostopne evidence nedvomno mogoče preveriti, da obdolženec prejema le skromne dohodke, ne da bi pri tem navedla njihovo višino in to potrdila z ustrezno listino ter tako izkazala, da so se sodišču znani podatki o zaposlitvi in plači obdolženca spremenili, ne more uspeti s svojo trditvijo, da je sodišče prve stopnje glede odločbe o stroških kazenskega postopka dejansko stanje zmotno ugotovilo in da so podani razlogi, da se obdolženca plačila stroškov oprosti.

    Opis, da sta bila obdolženca navedenega dne kot sostorilca z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zalotena pri tatvini, pa sta zato, da bi ukradene stvari obdržala, uporabila proti drugemu silo, ko sta v trgovini H. na V. 7 s prodajne police vzela stvari, ki so v nadaljevanju navedene, prav tako pa njihova vrednost, last družbe H. d.o.o., ustrezno konkretizira zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, ki je podana, kadar kdo vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, v nadaljevanju pa je ustrezno konkretizirana še sila, ki sta jo proti drugemu uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, in ki njuno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje roparske tatvine. Navedba, da sta naštete stvari v trgovini vzela s prodajne police, nato pa z ukradenimi stvarmi odšla mimo blagajne, ne da bi pijačo plačala, ustrezno opiše izvršitev tatvine, pritožba pa v opisu kaznivega dejanja neutemeljeno pogreša opis, kateri od njiju je imel nahrbtnik in kateri je vanj prodajne predmete zlagal, saj sta storilca kaznivega dejanja tatvine v takšnem primeru oba in nobeden od njiju ni pomagač drugemu pri izvršitvi kaznivega dejanja. Nadaljnji opis, da ju je pri izhodu iz trgovine zalotil varnostnik M. O., ki je K. prijel za nahrbtnik ter ga zvlekel stran od izhoda trgovine, K. pa se mu je upiral, nato pa je do njiju pristopil N., ki je O. z roko odrival od K., K. pa je O. vlekel za oblačila in ga potiskal, nato pa je O. K. vzel nahrbtnik in ga odložil v nakupovalno košaro, N. in K. pa sta ponovno odrivala O., da bi mu odvzela nahrbtnik in obdržala ukradene stvari, pa ustrezno konkretizira uporabo sile obeh obdolžencev, ki sta jo za to, da bi ukradeno stvar obdržala, uporabila proti varnostniku.

    Kamere, postavljene zaradi zagotavljanja varovanja premoženja in ugotavljanja ter preprečevanja tatvin, so v trgovini upravičeno nameščene, trditev, da snemanje prostorov trgovine zaradi tega namena predstavlja kršitev zasebnosti kupcev, ki vanjo prostovoljno vstopajo, pa je zmotna.
  • 450.
    VSM Sklep I Cpg 276/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00016799
    URS člen 22, 25.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - dokazi in dokazna ocena
    Utemeljena je pritožbena graja, da ima pred pravdo pridobljeno Poročilo ZAG glede na okoliščine obravnavanega primera neposredno dokazno vrednost. Za obravnavano zadevo ni (neposredno) uporabljiva odločba VS RS II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, na katero se v točki 9 obrazložitve sklicuje sodišče prve stopnje. Drži sicer, kar je v tej odločbi poudarilo vrhovno sodišče, da v primeru obrazložene graje zasebno pridobljenega strokovnega mnenja, le - tega ni mogoče uporabiti v dokazne namene, saj je treba upoštevati strogo formaliziran postopek dokazovanja z izvedenci (243. - 256. člen ZPP), a je treba okoliščine v tej smeri v vsakem primeru posebej presoditi.
  • 451.
    VSL Sodba in sklep II Cpg 765/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00016839
    ZPP člen 139, 139/6, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9, 299, 355, 378, 381.
    spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - osebno vročanje - obvestilo o vročitvi - fikcija vročitve - javna listina - zanikanje prejema - dejanski prejem sodne pošiljke - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti - obrestne obresti (procesne obresti)
    Da lahko sodišče upošteva datum dejanskega prejema pisanja, mora stranka najprej dokazati, da je prišlo do kršitev pravil o vročanju.

    Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
  • 452.
    VSL Sodba II Cp 793/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00018381
    ZPP člen 458, 458/5. ZIS člen 2, 22, 22/3, 23. OZ člen 16.
    spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazum
    Zmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže.

    Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
  • 453.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1433/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00017662
    OZ člen 1, 186, 239, 240, 246, 488, 490, 490/1, 490/3, 493, 493/2, 494, 495, 495/1. ZNPosr člen 23, 23/3. ZPP člen 8.
    pogodbena odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - odgovornost nepremičninskega posrednika - nepremičninsko posredovanje - posredovanje pri nakupu nepremičnine - pogodba o posredovanju - protipravnost ravnanja - pravno stanje nepremičnine - pravne napake - jamčevanje za pravne napake - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - investitor gradnje - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - čas nastanka škode - izguba pravic - rok za uveljavljanje pravice
    S prodajno pogodbo sta tožnika v last pridobila stanovanje, ki ima manjšo vrednost, kot bi jo imelo, če bi bilo locirano v legalno zgrajeni stavbi. Razlika je škoda, obstoječa od nakupa nepremičnine dalje, zato ni mogoče slediti toženi stranki, da škoda še ni nastala, ker tožnika stanovanja še nista poizkušala prodati.

    Pri dokazni oceni ni upoštevano, da tožnika negativnega dejstva, da gradbenega dovoljenja nista dobila in da z neskladno gradnjo nista bila seznanjena, težko dokazujeta. Večjo vlogo pri razčiščevanju tega dejstva je zato pričakovati od tožene stranke, ki bi lahko zatrdila in dokazala kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je tožnika z neskladno gradnjo seznanila in jima izročila gradbeno dovoljenje.

    Ker tožnika svoje pravice iz pravne napake nista uveljavila v enem letu od dne, ko sta za pravno napako izvedela, z zahtevkom nista uspela.
  • 454.
    VSM Sodba II Kp 46615/2015
    14.11.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00019319
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. ZKP člen 358, 358-1.
    kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - test sorazmernosti - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda novinarskega izražanja - časnikarski poklic - politična funkcija - javna oseba - obveščanje javnosti - objektivna žaljivost - namen zaničevanja - kršitev kazenskega zakona - oprostitev obtožbe
    Zasebna tožilka je s tem, ko je postala sopredsednica politične stranke, kot politik postala javna osebnost in je ob tem mogla in morala pričakovati, da bo trpela tudi hujše posege v osebnostne pravice ter da bo zaradi pravice do obveščanja javnosti do tega tudi najverjetneje prišlo, ker javnost zanima, kdo so osebe, ki so v vrhu določene politične stranke in jo ustanavljajo, tudi v smislu njihove strokovne podkovanosti in ozadja, iz katerega prihajajo, in da se bo o tem poročalo (tudi neprizanesljivo in grobo v medijih, za katere je takšen način pisanja značilen), ne glede na to, da je bila politična stranka komaj ustanovljena.

    Sodišče prve stopnje ni opravilo testa, ki ga je po ustaljenem stališču ESČP potrebno opraviti v skladu z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), to je ali je bilo potrebno v obravnavanem primeru zaradi zaščite pravice zasebne tožilke do časti in dobrega imena nujno omejiti obdolženčevo pravico do svobode izražanja in da je prezrlo, da prispevek ni bil namenjen obravnavi zasebne tožilke osebno, temveč da je izpostavljal vprašanja in okoliščine, ki so se nanašale na njo kot politika in soustanoviteljico politične stranke, njene strokovne kompetence in profesionalno ozadje ter ravnanje in da v tem primeru sodna praksa dopušča tudi veliko bolj grobe in žaljive besede ter da ni upoštevalo, da so bili sporni izrazi (akademska ničla, popolna ničla, kvazi intelektualka) uporabljeni na provokativen način, s katerim je obdolženec izražal svoje mnenje in stališče, pravico, da tako ravna kot novinar pri obveščanju javnosti, pa mu je sodišče prve stopnje z izrečeno sodbo neupravičeno odreklo.

    Pritožba citira sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče), Ustavnega sodišča ter ESČP, iz katerih poudarja zaključke sodišč in navaja, da je imel obdolženec tudi v obravnavanem primeru pravico izraziti svoja lastna stališča in mnenja in ni bil dolžan podajati zgolj informacij in podatkov, katerih presoja je prepuščena javnosti oziroma naslovnemu krogu bralcev; da svoboda izražanja ne zajema zgolj informacij oziroma mnenj, ki jih javnost dojema v pozitivnem smislu, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali povzročajo nelagodje v odnosu do države ali kateregakoli dela družbe ter da ne moremo govoriti o demokratični družbi, če ne upoštevamo medijskega pluralizma, tolerance in odprtosti do kritike; da je šlo za zadevo v javnem interesu, ker je pisal o soustanoviteljici in sopredsednici novoustanovljene politične stranke ter da gre za družbo pomembno zadevo, odprto za javno debato, zaradi česar obstaja zelo malo odprtega prostora znotraj EKČP za omejitev pravice do svobode izražanja ter da v takšnem primeru omejevanje pravice do svobode izražanja ni dopustno, ker bi to predstavljalo zahtevo novinarjem, da prispevkov ne objavljajo, saj ne bi mogli biti nikoli povsem prepričani, katera je tista meja, do katere lahko javnosti informacije predstavijo in katere izraze lahko uporabijo, da ne bodo sankcionirani. S povzetim se pritožbeno sodišče strinja, saj prav to izhaja iz sodb navedenih sodišč, in pritožba utemeljeno poudarja, da omejevanje pravice do svobode izražanja obdolženca v takšnih okoliščinah ni dopustno in da od novinarja tudi ni mogoče zahtevati, da v kazenskem postopku dokaže vsako svojo trditev, saj to krati svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico, hkrati pa bi se na takšen način onemogočalo obveščanje javnosti, ki ima pravico biti o javnih zadevah obveščena.
  • 455.
    VSL Sklep I Cp 1145/2018
    14.11.2018
    DEDNO PRAVO
    VSL00016998
    ZD člen 203, 203/1.
    zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
    Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
  • 456.
    VSL Sodba II Cp 1017/2018
    14.11.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00021629
    OZ člen 131. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 30.
    odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - padec na ledu - poledenela tla - opustitev dolžnostnega ravnanja - protipravno ravnanje - izvajalec zimske službe
    Neutemeljena je tudi navedba, da poledenela tla predstavljajo nevarno stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsov in padcev. Res je bilo takšno stališče starejše sodne prakse, ki pa jo je novejša sodna praksa presegla. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla) postane nevarna zaradi določenih okoliščin, to narave odgovornosti ne spreminja. V teh primerih je mogoče iskati odgovornost le pri subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju pravilno uporabilo določbe o krivdni odgovornosti.
  • 457.
    VSL Sklep I Cp 1885/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00018743
    ZPP člen 318, 318/1.
    zamudni sklep - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - motenje posesti - vročitev tožbe - pravilna vročitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - domneva o priznanju dejstev
    Med predpostavkami za izdajo zamudne sodbe zakon določa pravilno vročitev tožbe toženi stranki v odgovor.
  • 458.
    VSL Sklep I Cpg 807/2018
    14.11.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00017162
    ZPP člen 105a, 105a/1. ZST-1 člen 16.
    odmera sodne takse - pravilna odmera sodne takse - sporni predmet - višina sodne takse
    Pritožbene navedbe v celoti pomenijo dobesedno ponavljanje navedb iz ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog, na katere je prvostopenjsko sodišče jasno in obrazloženo odgovorilo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na takšno obrazložitev v celoti sklicuje in dodaja, da višina takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 40.000,00 EUR po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 291,00 EUR že od novele ZST-1B dalje (10. 8. 2013). Pred tem pa je višina takse s količnikom 1 pri tem spornem predmetu znašala 265,00 EUR, zato vse kaže, da se je tožena stranka sklicevala na neveljavni ZST-1, ki je veljal le do 9. 8. 2013 (do uveljavitve novele ZST-1B), zato za obravnavano zadevo ne pride v poštev.
  • 459.
    VSL Sodba I Cp 1343/2018
    14.11.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00017568
    ZTLR člen 28. ODZ paragraf 424, 1460. SPZ člen 39, 41, 273.
    ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - spor o lastništvu nepremičnine - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - zakonske predpostavke za priposestvovanje - pravila ODZ - priposestvovanje po določbah ztlr - dedovanje - zakonita posest - ureditev meje v upravnem postopku - potek meje
    Tožnik pravice na spornem zemljišču ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice. Zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine, ki zemljiškoknjižno ni njegova last. Gre za spor o lastništvu dela nepremičnine, ki je klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka.

    Tudi če je meja že določena v mejnem ugotovitvenem postopku, je po sedanji ureditvi dopustno sprožiti lastninski spor (ki bo na to urejeno mejo sicer vplival).
  • 460.
    VSL Sklep II Cp 2275/2018
    14.11.2018
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00017174
    ZDZdr člen 30, 39, 53, 54, 54/2, 57, 58, 59, 61, 62.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - postopek - zaslišanje nasprotne udeleženke - presoja pogojev
    Nasprotna udeleženka ima pravico, da ne odgovarja na vprašanja in samo to ne bi mogel biti razlog za njeno zadržanje na prisilnem zdravljenju.

    Ugotovitev, da je tavala po prometni cesti in da je bila premražena, pritožnica ni uspela izpodbiti. Ti ugotovitvi pa utemeljujeta sklep, da je huje ogrožala svoje zdravje in življenje.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 35
  • >
  • >>