vročanje - vročanje v izvršilnem postopku - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve
Sklep o dopolnitvi predloga za izvršbo je bil upnici vročen v skladu z 141.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej tako, da je bilo to sodno pisanje puščeno v njenem varnem elektronskem predalu (navadno elektronsko vročanje). S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene postopkovne kršitve, saj za ta pozivni (dopolnilni) sklep ne veljajo določbe prvega in drugega odstavka 142. člena ZPP o obvezni osebni (elektronski) vročitvi. V skladu s prvim odstavkom 141.b člena ZPP se torej šteje, da je bila vročitev tega pisanja opravljena na dan, ko je bilo puščeno v varnem elektronskem predalu upnice.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - plačilo v rezervni sklad - očitek protispisnosti - stroški postopka
V zvezi z zatrjevano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica ne trdi, da je sodišče storilo napako pri povzemanju vsebine listin, ampak dejansko graja oceno sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, kakšna je nesporna neto površina prostorov. S tem izpodbija dejansko stanje, ki ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 50, 50/1, 50/1-1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - pisni izvid in mnenje izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - ogled - zahtevnost izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - materialni stroški izvedenca
Koliko časa točno naj bi ogled izvedenca trajal (oziroma da naj bi trajal več kot eno uro), iz njegovega mnenja ne izhaja. Ker zato njegova zahteva v tem delu ni izkazana, mu gre le nagrada za manj zahtevne oglede (do 1 ure) v višini 46,00 EUR (v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika).
Sklicevanje na spletne vire ne predstavlja dodatne dokumentacije, ampak lahko sodi le v okvir strokovnega znanja izvedenca, ki ne more biti posebej vrednoteno. Zato mu iz tega naslova posebna (priglašena) nagrada ne gre.
ZD člen 62, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - (ne)veljavnost oporoke - neobstoječa oporoka - oporočiteljev podpis - pristnost podpisa oporočitelja - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričama - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nevročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dokaz z zaslišanjem izvedenca
Ker sta tožnika na mnenje sodnega izvedenca za preiskavo pisav podala pripombe, ki jih sodišče prve stopnje izvedencu ni vročalo v odgovor, prav tako ga ni zaslišalo, jima je s tem odvzelo možnost polnega preizkusa izvedeniškega mnenja in kršilo njuno pravico do izjave. Da bi odpravilo to procesno kršitev in dopolnilo ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče samo razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP. S tem je v celoti odpravilo dvom v pravilnost s strani sodišča prve stopnje sprejete dokazne ocene, ki glede na zaključke sodnega izvedenca temelji predvsem na izpovedi obeh oporočnih prič, torej A. Č. in M. Š., o tem, da so bile izpolnjene vse zakonske predpostavke za veljavnost izpodbijane oporoke.
Tožnika neveljavnosti izpodbijane oporoke zaradi pomanjkljivosti v njeni obliki nista uspela dokazati.
Pritožba je na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so dopustna le izredna pravna sredstva. Ker je bila pritožba toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča torej nedovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.
ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 350, 350/3, 413.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki v korist otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - pridobitne zmožnosti staršev - preživninsko breme - preživet čas pri preživninskem zavezancu - odločanje o stroških po prostem preudarku - meje preizkusa sodbe prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - oblika preživljanja - preživljanje v denarju - preživljanje na drugi način - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Zakon (129.a člen ZZZDR) določa, katere stroške življenjskih potreb mora zajemati preživnina. Zlasti so to stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Navedeni nabor stroškov življenjskih potreb ni fiksen, saj je njihova zadovoljitev odvisna od zmožnosti staršev otroka, zato nujnost otrokove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih do prostočasnih.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106a, 106a/2. ZPP člen 247, 254.
stiki z mladoletnim otrokom - počitnice - dokazovanje z izvedencem - izločitev sodnega izvedenca - določitev drugega izvedenca
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov. Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema.
Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico, ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - postopek za ureditev stikov - res iudicata - zavrženje dela tožbe - začasna odredba o dodelitvi otroka - razveljavitev začasne odredbe
Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODVETNIŠTVO
VSL00016891
ZLS člen 50c, 50c/1, 50c/2. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZOdv člen 1. ZPP člen 156.
stroški zastopanja - občina - naključje, ki se je primerilo eni stranki - občinski odvetnik - uporaba odvetniške tarife
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.
Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4-b, 14, 14/2.
kolizijska pravila - pogodbena subrogacija - odstop terjatev - pogodba o opravljanju storitev
Katero pravo je treba uporabiti za nastanek in veljavnost morebiti sklenjene ustne pogodbe o trgovinskem zastopanju med odstopnikom in toženo stranko določa Uredba Rim I.
Tožeča stranka je sicer domača pravna oseba, ki pa je kot prevzemnik terjatve v celoti vstopila v pravni položaj odstopnika terjatve, ki je podjetnik, registriran v Nemčiji. Po drugem odstavku 14. člena Uredbe Rim I med drugim velja, da pravo, ki se uporablja za terjatev, ki je predmet odstopa oziroma subrogacije, določa razmerja med prevzemnikom in dolžnikom.
Tožena stranka je lahko prenesla na detektiva le tiste pristojnosti, ki jih je imela sama za kontrolo delavca med bolniškim staležem (tako tudi drugi odstavek 25. člena ZDD-1), kar slikanje in snemanje, dokler prekomerno ne posežeta v delavčevo zasebnost, zagotovo sta, detektiv pa je opravljal svoje naloge skladno z ZDD-1, saj lahko po 31. v zvezi s 27. členom omenjenega zakona (pod predpostavko pooblastila, ki ga je imel) za opravo konkretne naloge opravlja nadzor tudi s tehničnimi sredstvi.
Dokazi, pridobljeni v času tožnikovega nadzora, torej slikovno in video gradivo, so bili pridobljeni skladno s pooblastilom s strani tožene stranke in ZDD-1, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ti dokazi niso bili pridobljeni na takšen način, ki bi tudi delodajalcu preprečevali, da ne bi mogel sam priti do njih.
Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da so bila slikovna in video gradiva pridobljena na nezakonit način, to še ne bi pomenilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena oziroma nezakonita. Če bi bil namreč detektiv po pritožbenih zatrjevanjih upravičen le do opazovanja tožnika, bi že sama izpoved detektiva o zaznavanjih tožnika, kako je ta med bolniškim staležem baliral travo nekaj kilometrov proč od svojega doma, predstavljala zadosten dokaz o zlorabi bolniškega staleža in s tem utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je kršil navodila zdravnika s tem, ko je na oddaljenem travniku baliral travo. Ker se tožnik v času bolniškega staleža ni ravnal po navodilih zdravnika, je s tem podan razlog za izredno odpoved, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pridobitno delo - bolniški stalež - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na okoliščine tožničine aktivnosti pri drugi družbi (prisotnost v prostorih te družbe več zaporednih dni po več ur, uporaba multifunkcijske naprave ter dejstvo, da je spoznavala delovni proces pri navedeni družbi z namenom morebitnega bodočega sodelovanja) je pri delu tožnice že šlo za opravljanje pridobitnega dela v smislu določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 oziroma za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da (še) ni imela sklenjene pogodbe pri navedeni družbi in da za delo (še) ni prejela plačila v denarju, ne pomeni, da tožnica ni imela koristi od tega (denimo v obliki omogočenega bodočega poslovnega sodelovanja z navedenim gospodarskim subjektom).
Ugotovljeno ravnanje tožnice pri drugem pravnem subjektu (tudi če bi bilo ugotovljeno, da ni vplivalo na potek zdravljenja oziroma zdravljenja ne podaljša) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnica tam ni neposredno opravljala dela v smislu sklepanja zavarovalnih poslov ali pogovorov s strankami. To izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu. Večkratno večurno intenzivno opazovanje delovnega procesa pri drugem subjektu je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnica ni imela dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče šteti njenega ravnanja za sprehod (v naravo) niti za pogovor z ljudmi, ki so tožnici blizu.
nezakoniti dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - pregled prevoznega sredstva v carinskem postopku - preiskava osebnega vozila
Za pregled vozila se cariniki niso odločili izključno le zaradi informacije policije, temveč tudi na podlagi lastnih zaznav, da je pri sprednjih desnih vratih obloga stropa vozila odmaknjena od tesnila, kar jih je zmotilo v smeri, da bi se lahko v stropu vozila nahajalo tihotapsko blago.
Glede na vse navedeno ter dejstvo, da je policija ob obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obtoženca izvršujeta kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1, kar izkazujejo odrejeni in izvajani prikriti preiskovalni ukrepi zoper oba obtoženca, imela zadostno podlago po določbah ZKP za pridobitev odredbe za preiskavo predmetnega vozila (le-to smiselno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje), se pa za tako postopanje ni odločila, ker ni bila prepričana, da obtoženca v vozilu prevažata prepovedano drogo, bi pa preiskava vozila na podlagi sodne odredbe obtožencema (in posledično drugim članom združbe) razkrila, da se zoper njih izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi, pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da namen policijskega sodelovanja s carinskim uradom ni bil v pridobivanju dokazov za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja prekrška oziroma drugega kaznivega dejanja, zaradi katerega prikriti preiskovalni ukrepi niso bili odrejeni oziroma, da namen preiskave vozila s strani carinskega urada, ki je imel v konkretnem primeru vsa zakonska pooblastila za izvedbo preiskave vozila, ni bil v izogibanju kazenskopravnih jamstev obtoženih, kot zmotno razlaga sodišče prve stopnje. Za zlorabo določb ZKP in s tem tudi do kršitev z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic bi šlo le v primeru, če bi bila carinska kontrola in preiskava predmetnega vozila izvedena le za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja morebitnih prekrškov in drugih kaznivih dejanj, pri čemer policija ne bi imela zadostne podlage po določbah ZKP za pridobitev sodne odredbe za preiskavo vozila (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 18600/2014 z dne 11. 1. 2018).
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-4, 61/4-5, 61/4-6, 61/4-7, 62, 62/1, 67, 67/1, 67/3, 308. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 12, 12/2.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - davki in prispevki - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - opredelitev terjatve - prednostna terjatev - izvršilni naslov - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - zastopanje pred sodišči v RS
V skladu z določbo 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP mora v primeru, če vsebuje prijava terjatve upnika določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna, tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev za terjatev tega upnika vsebovati podatek, da upnik uveljavlja terjatev kot prednostno. V konkretnem primeru je upnik v prijavi navedel, da terjatev uveljavlja kot prednostno. Zato bi moralo sodišče ugovoru ugoditi, upravitelj pa bi moral v končnem seznamu preizkušenih terjatev to pomanjkljivost odpraviti tako, da bi v polje "prednostnih terjatev" vnesel podatek iz prijave o zahtevku upnika, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna.
Upoštevaje posebna pravila o napotitvi na pravdo, kadar je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presoja navedbe upnika v prijavi ločitvene pravice, da je upnikova prednostna terjatev iz naslova prispevkov z zamudnimi obrestmi zavarovana z ločitveno pravico, na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine in rubežnega zapisnika.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17,18. ZIZ člen 62, 62/2.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče šteti kot nesporen zahtevek, zato ga tudi ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.