ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih to podrobneje ureja v 44. členu, ki določa, da izvedenec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga je zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza nadomestilu plače na podlagi pisnega obračuna.
plačilo opravljenih del - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kadar sodišče o nekem pravno relevantnem dejstvu zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, argumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče ali stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena. Takšna pa je tudi dokazna presoja sodišča prve stopnje.
ZNP člen 37.. ZFPPIPP člen 428, 429, 433, 433/1, 434, 435, 435/1, 435/1-3, 436, 437/1, 438, 439, 439/1, 439/1-1, 439/1-2, 439/1-3, 440.. ZGD člen 58, 58/2, 59, 59/1.. ZPP člen 350, 366.. ZSReg člen 19, 39-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga
Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pogodba o upravljanju - pravočasnost navedb - pravočasnost vloge - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Ne drži pritožbeni očitek, da tožba vse do 2. pripravljalne vloge tožeče stranke ni bila sklepčna. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe trdila, da je I. d. d. opravljala upravniške storitve, navedla je pravni temelj za storitve in zgradbo, ki jo je upravljala. Določno je tudi trdila, da je izstavljala mesečne račune in katero vrsto storitev je opravila. Priložila je tudi pogodbo o upravljanju. Trditve so bile sicer splošne, vendar še zadostne.
Po prepričanju pritožbenega sodišča bi se namreč toženec moral zavedati, da lahko kdorkoli uporablja vozilo, ker je pustil ključe v svoji odprti pisarni avtoservisa in je zato s svojim neskrbnim ravnanjem omogočil uporabo vozila drugim osebam. S tem je izkazana toženčeva opustitev dolžnega nadzora nad vozilom in je podana toženčeva kršitev zavarovalne pogodbe in s tem upravičenost tožnice do povračilnega zahtevka.
Sporni sklepi o premestitvi tožnika so postali dokončni in pravnomočni, ker tožnik zoper njih ni uveljavljal sodnega varstva. Pravnomočnost sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato pritožbeno sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je mogoče v tem sporu ponovno odpirati vprašanja zakonitosti oziroma ustreznosti premestitve na delovno mesto analitik.
V skladu z načelom zakonitosti pride do neposredne uporabe določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, ki nadomestijo neusklajene pravnomočne odločbe ali sklepe delodajalca o plači oziroma določbe pogodb o zaposlitvi, ki določajo plačo, in sicer tudi v primerih, če do neskladnosti pride zaradi naknadne spremembe teh aktov.
Ker je v obravnavani zadevi sklep, s katerim je bilo odločeno, da je obsojeni F.B.V. dolžan plačati preostanek denarne kazni v znesku 861,00 EUR do 15. 8. 2018, postal pravnomočen dne 27. 6. 2018, sodišče prve stopnje o ponovni prošnji obsojenca za podaljšanje roka za plačilo preostanka denarne kazni ni več moglo odločiti, saj gre za že pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017616
ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 619.
preložitev naroka - restriktivna razlaga izjem - upravičeni razlogi za preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - podjemna pogodba
Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017441
KZ-1 člen 192. ZKP člen 248.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
Opis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca.
Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka.
Tožnik vtožuje razliko v plači, za tak zahtevek pa tožniku ni bilo treba izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu po 100.a členu ZObr. Tožnik namreč v tem sporu ne izpodbija odločb(e) tožene stranke, temveč vtožuje razliko med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana ter plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen. Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1). ZIZ člen 79, 101, 102.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za začetek stečajnega postopka - predlog za odpust obveznosti - pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - neobstoječa stečajna masa - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagateljica nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj z izvedbo postopka ne bi mogla doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 408, 409, 409/1.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom na predlog dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se obveznosti stečajnega dolžnika odpustijo. Dolžnik je tako z izpodbijanim sklepom dosegel namen, ki ga je zasledoval, ko je vložil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. S pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči zase ugodnejše rešitve od odpusta obveznosti.
zaslišanje zakonitega zastopnika - neopravičen izostanek - varstvo pravic - dospelost obveznosti - podaljšanje roka za plačilo - izpoved stranke
Tožena stranka se je s tem, ko njen zakoniti zastopnik ni prišel na narok, torej sama odpovedala svojemu zaslišanju - svojega zaslišanja ni omogočila in je s tem izgubila priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic (ker je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo brez njenega zaslišanja). Dolžnost prihoda in dolžnost izpovedati sta strankini obveznosti do same sebe. Če je predlagala dokaz s svojim zaslišanjem in je sodišče (kot v obravnavanem primeru) sklenilo, da se ta dokaz izvede, potem je izključno v njeni dispoziciji, ali bo ta dokaz tudi izveden oziroma ali bo (če gre za nasprotno stranko) izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
Ni izkazano po materi zatrjevano spolno nasilje očeta nad otrokom in tako tudi ne obstaja ogroženost otroka pri stikih z očetom in zato ni razloga za ukinitev stikov očeta z otrokom.
Sodna praksa je zavzela stališče, da vojakom, ki jim na misij v tujini ni bil zagotovljen en prost dan na teden, pripada odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
Tožena stranka je lahko prenesla na detektiva le tiste pristojnosti, ki jih je imela sama za kontrolo delavca med bolniškim staležem (tako tudi drugi odstavek 25. člena ZDD-1), kar slikanje in snemanje, dokler prekomerno ne posežeta v delavčevo zasebnost, zagotovo sta, detektiv pa je opravljal svoje naloge skladno z ZDD-1, saj lahko po 31. v zvezi s 27. členom omenjenega zakona (pod predpostavko pooblastila, ki ga je imel) za opravo konkretne naloge opravlja nadzor tudi s tehničnimi sredstvi.
Dokazi, pridobljeni v času tožnikovega nadzora, torej slikovno in video gradivo, so bili pridobljeni skladno s pooblastilom s strani tožene stranke in ZDD-1, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ti dokazi niso bili pridobljeni na takšen način, ki bi tudi delodajalcu preprečevali, da ne bi mogel sam priti do njih.
Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da so bila slikovna in video gradiva pridobljena na nezakonit način, to še ne bi pomenilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena oziroma nezakonita. Če bi bil namreč detektiv po pritožbenih zatrjevanjih upravičen le do opazovanja tožnika, bi že sama izpoved detektiva o zaznavanjih tožnika, kako je ta med bolniškim staležem baliral travo nekaj kilometrov proč od svojega doma, predstavljala zadosten dokaz o zlorabi bolniškega staleža in s tem utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je kršil navodila zdravnika s tem, ko je na oddaljenem travniku baliral travo. Ker se tožnik v času bolniškega staleža ni ravnal po navodilih zdravnika, je s tem podan razlog za izredno odpoved, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pridobitno delo - bolniški stalež - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na okoliščine tožničine aktivnosti pri drugi družbi (prisotnost v prostorih te družbe več zaporednih dni po več ur, uporaba multifunkcijske naprave ter dejstvo, da je spoznavala delovni proces pri navedeni družbi z namenom morebitnega bodočega sodelovanja) je pri delu tožnice že šlo za opravljanje pridobitnega dela v smislu določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 oziroma za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da (še) ni imela sklenjene pogodbe pri navedeni družbi in da za delo (še) ni prejela plačila v denarju, ne pomeni, da tožnica ni imela koristi od tega (denimo v obliki omogočenega bodočega poslovnega sodelovanja z navedenim gospodarskim subjektom).
Ugotovljeno ravnanje tožnice pri drugem pravnem subjektu (tudi če bi bilo ugotovljeno, da ni vplivalo na potek zdravljenja oziroma zdravljenja ne podaljša) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnica tam ni neposredno opravljala dela v smislu sklepanja zavarovalnih poslov ali pogovorov s strankami. To izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu. Večkratno večurno intenzivno opazovanje delovnega procesa pri drugem subjektu je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnica ni imela dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče šteti njenega ravnanja za sprehod (v naravo) niti za pogovor z ljudmi, ki so tožnici blizu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016599
SPZ člen 178, 179, 180, 184.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovalna pogodba - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - aktivna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi
Fiduciarna cesija, torej odstop terjatve v zavarovanje, je dogovor med dolžnikom in upnikom osnovnega razmerja, na podlagi katerega dolžnik (fiduciant, leasingojemalec) prenese na upnika (fiduciarja, leasingodajalca) svojo terjatev, ki služi zavarovanju obveznosti osnovnega razmerja iz sklenjene pogodbe o leasingu. Po odstopu terjatve pripada terjatev fiduciarnemu upniku, to je leasingodajalcu. Ne glede na vprašanje pravne veljavnosti navedene pogodbe, ki je tožeča stranka v prvostopenjskem postopku niti ni izpostavila, je sodišče prve stopnje materialnopravno povsem pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev te tožbe po nobeni od navedenih pravnih podlag.