Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17,18. ZIZ člen 62, 62/2.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče šteti kot nesporen zahtevek, zato ga tudi ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
izvršilni stroški - izvršilni naslov - terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - napotitev upnika na pravdo
Da bi upnik uspel s pritožbenim predlogom, da naj sodišče na pravdo za ugotovitev neobstoja terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, napoti upravitelja, bi moral trditi in dokazati, da je v prijavi terjatev zahteval priznanje s sklepom odmerjenih izvršilnih stroškov v višini 300,41 EUR, česar pa v pritožbi ni niti trdil niti dokazal. Zato je pritožbeno sodišče zaključilo, da na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da prerekana terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Posledično pa tudi ne podlage za napotitev na pravdo upravitelja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Tožena stranka je s sklepom uprave dejansko ukinila delovno mesto vodja prodajnega programa in posledično ugotovila prenehanje potrebe po tožničinem delu na tem delovnem mestu, pri čemer je bila tožnica edina delavka, ki je opravljala delo tega delovnega mesta. Ukinitev delovnega mesta in s tem prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi predstavlja poslovni razlog iz prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR. Pri presoji tega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga
Sporni sklepi o premestitvi tožnika so postali dokončni in pravnomočni, ker tožnik zoper njih ni uveljavljal sodnega varstva. Pravnomočnost sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato pritožbeno sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je mogoče v tem sporu ponovno odpirati vprašanja zakonitosti oziroma ustreznosti premestitve na delovno mesto analitik.
V skladu z načelom zakonitosti pride do neposredne uporabe določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, ki nadomestijo neusklajene pravnomočne odločbe ali sklepe delodajalca o plači oziroma določbe pogodb o zaposlitvi, ki določajo plačo, in sicer tudi v primerih, če do neskladnosti pride zaradi naknadne spremembe teh aktov.
Če pri vročitvi odpovedi nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je delavec, ki mu je bila odpoved namenjena, pisno odpoved dejansko dobil. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 dobil pred dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, tj. 1. 4. 2013. Zato dejstvo, da je bila pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi skupaj z odgovorom na tožbo v tem sporu vročena dne 8. 7. 2013 pooblaščenki tožnika, ni pomembno. Vročitev pisne odpovedi po datumu odjave tožnika iz zavarovanja ne more imeti pravnih učinkov. Zato je tožnik skladno z 24. in 25. členom ZJU pravočasno uveljavljal kršitev pravic po vrnitvi z bolniške odsotnosti dne 2. 4. 2013, ko je zvedel, da mu je pri toženi stranki dejansko prenehalo delovno razmerje (na podlagi ustne odpovedi). To ni zakonito prenehalo, ker pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na podlagi pravilno vročene odpovedi v obliki pisnega sklepa (prvi odstavek 24. člena ZJU), česar pa tožena stranka v tem sporu ni dokazala. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
odločitev o pritožbi - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - domneva o nepristranskosti sodnikov - izločitveni razlog - standard obrazloženosti odločbe
Neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi morala predsednica sodišča vlagateljem zahteve za izločitev sodnika dokazati, da so sodnikove odločitve zakonite. Nepristranskost sodnika pri sojenju se domneva. Da pri sodniku obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora navesti in dokazati vložnik zahteve za izločitev.
Z zahtevo za izločitev stečajnega sodnika pritožniki ne morejo doseči od predsednice sodišča ponovne odločitve o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
ZPP člen 7, 12, 188, 212, 319, 319/2, 355, 360, 360/1. OZ člen 311, 312, 312, 239, 358, 358-3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. URS člen 25.
res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - neizpolnitev obveznosti - povračilo škode - umik tožbe - pobot - izjava o pobotu - ugovor ugasle terjatve - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dopolnitev dokaznega postopka - ustavna pravica do pritožbe
V predhodnih postopkih sta bili tožbi zavrženi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v prejšnjih postopkih sodišče o tožbenem zahtevku ni meritorno (vsebinsko) odločilo, zato ne gre za „res iudicata.“
OZ med pogoji za pobot ne določa likvidnosti terjatve. Pri izvenpravdnem pobotu tožena stranka uveljavlja ugovor ugasle terjatve, kar je podobno, kot bi navajala, da je tožbeno terjatev že plačala. Sodišče se odgovoru na to trditev ne more izogniti, saj gre za vprašanje ali tožbena terjatev (še) obstaja ali ne. Če gre za sporno terjatev, jo je torej treba dokazati. Če gre za nečisto terjatev je najprej treba doseči njeno likvidnost. Šele če višine terjatve ni mogoče ugotoviti, pobotanje ni možno. Tožena stranka lahko z ugovorom ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota uspe, če zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v drugih postopkih, saj so te posledica presoje trditev in izvedenih dokazov v dotičnem postopku. Odločati mora na podlagi trditev strank in dokazov podanih v obravnavanem postopku.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo nekaj mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP2. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
Ker je v obravnavani zadevi sklep, s katerim je bilo odločeno, da je obsojeni F.B.V. dolžan plačati preostanek denarne kazni v znesku 861,00 EUR do 15. 8. 2018, postal pravnomočen dne 27. 6. 2018, sodišče prve stopnje o ponovni prošnji obsojenca za podaljšanje roka za plačilo preostanka denarne kazni ni več moglo odločiti, saj gre za že pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).
zaslišanje zakonitega zastopnika - neopravičen izostanek - varstvo pravic - dospelost obveznosti - podaljšanje roka za plačilo - izpoved stranke
Tožena stranka se je s tem, ko njen zakoniti zastopnik ni prišel na narok, torej sama odpovedala svojemu zaslišanju - svojega zaslišanja ni omogočila in je s tem izgubila priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic (ker je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo brez njenega zaslišanja). Dolžnost prihoda in dolžnost izpovedati sta strankini obveznosti do same sebe. Če je predlagala dokaz s svojim zaslišanjem in je sodišče (kot v obravnavanem primeru) sklenilo, da se ta dokaz izvede, potem je izključno v njeni dispoziciji, ali bo ta dokaz tudi izveden oziroma ali bo (če gre za nasprotno stranko) izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dne 25. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi.
URS člen 29, 29/3. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/3-2, 173, 173/3, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv in protisloven izrek - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo enakosti orožij
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije. S podajo dokaznega predloga obdolženca in njegovo sodno presojo se namreč udejanja pravno jamstvo, po katerem je obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, še bolj konkretna od Ustave pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki obdolžencu izrecno zagotavlja jamstvo, da v kazenskem postopku zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1). ZIZ člen 79, 101, 102.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za začetek stečajnega postopka - predlog za odpust obveznosti - pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - neobstoječa stečajna masa - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagateljica nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj z izvedbo postopka ne bi mogla doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016599
SPZ člen 178, 179, 180, 184.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovalna pogodba - odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - aktivna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi
Fiduciarna cesija, torej odstop terjatve v zavarovanje, je dogovor med dolžnikom in upnikom osnovnega razmerja, na podlagi katerega dolžnik (fiduciant, leasingojemalec) prenese na upnika (fiduciarja, leasingodajalca) svojo terjatev, ki služi zavarovanju obveznosti osnovnega razmerja iz sklenjene pogodbe o leasingu. Po odstopu terjatve pripada terjatev fiduciarnemu upniku, to je leasingodajalcu. Ne glede na vprašanje pravne veljavnosti navedene pogodbe, ki je tožeča stranka v prvostopenjskem postopku niti ni izpostavila, je sodišče prve stopnje materialnopravno povsem pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev te tožbe po nobeni od navedenih pravnih podlag.
vrnitev v prejšnje staje - oddaja poštne pošiljke - čas oddaje pošiljk
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 428, 432. ZSReg člen 8, 8/5, 43, 43/1.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pridobitev položaja udeleženca - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.
ZNP člen 37.. ZFPPIPP člen 428, 429, 433, 433/1, 434, 435, 435/1, 435/1-3, 436, 437/1, 438, 439, 439/1, 439/1-1, 439/1-2, 439/1-3, 440.. ZGD člen 58, 58/2, 59, 59/1.. ZPP člen 350, 366.. ZSReg člen 19, 39-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga
Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - znižanje plače
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju obračunavala negativno stimulacijo iz naslova neuspešnega poslovanja podjetja. Bistveno vprašanje za odločitev v tej zadevi je, ali je tožena stranka imela pravno podlago za obračun negativne stimulacije iz naslova poslovne neuspešnosti podjetja, saj je tožena stranka takšno znižanje tožnikove plače utemeljevala le na tej podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova pogodba o zaposlitvi ne dopušča obračuna negativne stimulacije iz naslova neuspešnosti poslovanja podjetja in da tožena stranka ni dokazala, da bi se s tožnikom izrecno (ustno) dogovorila o znižanju njegove plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017616
ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 619.
preložitev naroka - restriktivna razlaga izjem - upravičeni razlogi za preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - podjemna pogodba
Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Zmotno je stališče pritožnika, da dejstvo, da mu je bila tekom prestajanja tretje zaporne kazni izrečena enotna kazen, ne vpliva na rok, ki je potreben za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Pri ugotavljanju pogojev za izbris obsodbe iz kazenske evidence se namreč upošteva enotna kazen, ki je bila dolžniku izrečena z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 11. 6. 2014, torej enotna kazen zapora petih let.