vrnitev v prejšnje staje - oddaja poštne pošiljke - čas oddaje pošiljk
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati.
ZNP člen 37.. ZFPPIPP člen 428, 429, 433, 433/1, 434, 435, 435/1, 435/1-3, 436, 437/1, 438, 439, 439/1, 439/1-1, 439/1-2, 439/1-3, 440.. ZGD člen 58, 58/2, 59, 59/1.. ZPP člen 350, 366.. ZSReg člen 19, 39-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga
Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
ZODPol člen 67, 67/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4, 4/1, 15.
nadomestilo za ločeno življenje - kolektivna pogodba
Nadomestilo za ločeno življenje za javne uslužbence je urejeno v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se nadomestilo za ločeno življenje javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 km izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Bistvenega pomena je, da se nadomestilo za ločeno življenje izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Glede na to, da je toženka tožnico v mesecu oktobru (za 5 dni) in v mesecu decembru (za 5 dni) napotila na službeno potovanje na območje, ki je od tožničinega prebivališča in prebivališča njene družine oddaljeno več kot 70 kilometrov, istočasno pa ji je zagotovila brezplačno prenočišče in prehrano, tožnica ni upravičena do nadomestila za ločeno življenje, saj v navedenem obdobju (2 x 5 dni) ni imela nobenih stroškov stanovanja, katere bi morala toženka povrniti z nadomestilom za ločeno življenje.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnik priznal svojo odškodninsko odgovornost glede zadnje v pobot postavljene terjatve, sodišče prve stopnje ni preseglo trditvene podlage tožnika. Ta je ves čas postopka zatrjeval, da je sicer imel s službenim vozilom prometno nezgodo, vendar za škodo ni odgovoren in da nezgode ni povzročil namenoma. Glede na te njegove trditve in njegovo izpoved, da je zapis na spornem računu, ki se nahaja v prilogah nastal zaradi njegove bojazni, da ga direktor ne bo več poklical na delo, saj mu je s tem grozil, je privolitev podpisal le zato, da je delo pri toženi stranki obdržal. Kljub večkratnim urgencam tožnik ni dobil na vpogled računa, iz katerega je razvidno, kakšna škoda je na avtomobilu dejansko nastala.
Zakon o dedovanju člen 9, 142.a, 142.a/1, 142.b. ZFPPIPP-UPB8 člen 415, 417c. ZPP-UPB3 člen 76, 76/1, 81, 81/5.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - dediščina postane last Republike Slovenije - RS kot stranka v postopku
Republika Slovenija na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 142.a člena Zakona o dedovanju (ZD) v primeru, ko zapuščina brez dedičev na podlagi 9. člena ZD postane njena lastnina, ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo tako ne obstaja več, zato slednja v izvršilni postopek ne more vstopiti kot novi dolžnik.
Po prepričanju pritožbenega sodišča bi se namreč toženec moral zavedati, da lahko kdorkoli uporablja vozilo, ker je pustil ključe v svoji odprti pisarni avtoservisa in je zato s svojim neskrbnim ravnanjem omogočil uporabo vozila drugim osebam. S tem je izkazana toženčeva opustitev dolžnega nadzora nad vozilom in je podana toženčeva kršitev zavarovalne pogodbe in s tem upravičenost tožnice do povračilnega zahtevka.
ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih to podrobneje ureja v 44. členu, ki določa, da izvedenec, ki je zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga je zaradi opravljanja izvedenskega dela porabil za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec izvedencu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza nadomestilu plače na podlagi pisnega obračuna.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dne 25. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017441
KZ-1 člen 192. ZKP člen 248.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
Opis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca.
Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
Sporni sklepi o premestitvi tožnika so postali dokončni in pravnomočni, ker tožnik zoper njih ni uveljavljal sodnega varstva. Pravnomočnost sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato pritožbeno sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je mogoče v tem sporu ponovno odpirati vprašanja zakonitosti oziroma ustreznosti premestitve na delovno mesto analitik.
V skladu z načelom zakonitosti pride do neposredne uporabe določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, ki nadomestijo neusklajene pravnomočne odločbe ali sklepe delodajalca o plači oziroma določbe pogodb o zaposlitvi, ki določajo plačo, in sicer tudi v primerih, če do neskladnosti pride zaradi naknadne spremembe teh aktov.
ZODPol v 67. členu ureja začasno premestitev in napotitev in določa, da zaradi nemotenega opravljanja del policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev (prvi odstavek 67. člena ZODPol). Ob navedenem tretji odstavek istega člena določa, da mora biti odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi vročena najmanj 7 dni pred nastopom dela in mora vsakokrat vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, pri čemer je odločba dokončna.
Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti, pri čemer gre za dokončno odločbo. Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po 67. členu ZODPol za napotitev brez soglasja javnega uslužbenca, jo je treba kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanje o pravicah in obveznosti iz uslužbenskega razmerja) razlagati ozko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - delavski predstavnik
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ukinitve delovnega mesta zaradi objektivnega razloga (reorganizacije delovnega procesa), potem ko je tožnici prenehala funkcija sindikalne zaupnice, ni mogoče šteti za ravnanje, ki bi bilo posledica diskriminacije. Ugotovilo je namreč, da odločitev o ukinitvi ni bila posledica tožničine sindikalne dejavnosti, temveč je šlo za odločitev, sprejeto na podlagi analize delovnih procesov.
Če pri vročitvi odpovedi nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je delavec, ki mu je bila odpoved namenjena, pisno odpoved dejansko dobil. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 dobil pred dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, tj. 1. 4. 2013. Zato dejstvo, da je bila pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi skupaj z odgovorom na tožbo v tem sporu vročena dne 8. 7. 2013 pooblaščenki tožnika, ni pomembno. Vročitev pisne odpovedi po datumu odjave tožnika iz zavarovanja ne more imeti pravnih učinkov. Zato je tožnik skladno z 24. in 25. členom ZJU pravočasno uveljavljal kršitev pravic po vrnitvi z bolniške odsotnosti dne 2. 4. 2013, ko je zvedel, da mu je pri toženi stranki dejansko prenehalo delovno razmerje (na podlagi ustne odpovedi). To ni zakonito prenehalo, ker pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na podlagi pravilno vročene odpovedi v obliki pisnega sklepa (prvi odstavek 24. člena ZJU), česar pa tožena stranka v tem sporu ni dokazala. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Po uveljavljeni sodni praksi se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje, in ne z vročitvijo pisnega odpravka odločbe drugostopenjskega organa delavcu.
Dejstvo, da je disciplinski postopek zoper tožnico vodil in o njeni disciplinski odgovornosti odločal podpolkovnik (za kar je imel ustrezno pooblastilo), čeprav je kot pristojni organ zoper tožnico predlagal tudi uvedbo disciplinskega postopka, samo po sebi še ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti. S tem, ko je podpolkovnik podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in kasneje zoper njo disciplinski postopek tudi vodil in odločal o njeni disciplinski odgovornosti, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi bil izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017029
KZ-1-UPB2 člen 29, 29/3, 70a, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 371.
kaznivo dejanje nasilništva - nekonkretizirane pritožbene navedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - izpovedba priče (oškodovanca) - bistveno zmanjšana prištevnost - direktni naklep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zagovornik obdolženega, ki se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave Republike Slovenije, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja, prav tako pa ne s čim je sodišče prve stopnje kršilo Ustavo Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12.
nadomestilo plače - priča
Na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Nadomestilo plače izplača zaposlenim gospodarska družba, nato pa lahko zahteva povrnitev tega izplačanega nadomestila od sodišča, ki vodi postopek.
Sodna praksa je zavzela stališče, da vojakom, ki jim na misij v tujini ni bil zagotovljen en prost dan na teden, pripada odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - znižanje plače
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju obračunavala negativno stimulacijo iz naslova neuspešnega poslovanja podjetja. Bistveno vprašanje za odločitev v tej zadevi je, ali je tožena stranka imela pravno podlago za obračun negativne stimulacije iz naslova poslovne neuspešnosti podjetja, saj je tožena stranka takšno znižanje tožnikove plače utemeljevala le na tej podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova pogodba o zaposlitvi ne dopušča obračuna negativne stimulacije iz naslova neuspešnosti poslovanja podjetja in da tožena stranka ni dokazala, da bi se s tožnikom izrecno (ustno) dogovorila o znižanju njegove plače.