ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89, 99, 99/2, 101.. ZS člen 113, 113/1.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - predhodno vprašanje
Tožena stranka je s tem, ko kljub temu, da je v decembru 2016 predvidela zmanjšanje števila zaposlenih za 36 delavcev, načrtovanih odpovedi ni podala hkrati oziroma naenkrat, temveč jih je raztegnila na obdobje daljše od 30 dni, to je na prvo polovico leta 2016, dejansko obšla določbe ZDR-1 o dolžnostnem ravnanju v primeru t. i. kolektivnega odpusta, to je zlasti obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom (99. člen ZDR-1) in sprejem programa razreševanja presežnih delavcev (101. člen ZDR-1). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je šlo za več odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne izpodbija, neutemeljeno pa vztraja na stališču, da je za presojo, ali gre za t. i. kolektivni odpust, bistveno zgolj število dejanskih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki pa v obravnavanem primeru, ob ugotovitvi, da je tožena stranka že v decembru 2015 predvidela odpust 36 delavcev iz poslovnega razloga, ni bistveno.
URS člen 155, 155/1, 155/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZOPNI člen 2, 2-2, 4, 4-1, 4-8, 4-10, 5, 5/2, 6, 27, 27/2, 27/3, 34, 34/1, 34/2, 57, 57/1. ZPP člen 181.
rok za vložitev pritožbe - uporaba pravil novele ZPP - prehodne in končne določbe - odvzem premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - odsvojitev premoženja - retroaktivna uporaba zakona - protiustavnost zakona - razveljavitev neustavne zakonske določbe - dajatvena tožba - ugotovitvena tožba - pravna korist - lastnina države - dokazna ocena - izpodbojna zakonska domneva
V postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, le takrat, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni (več) mogoč. Nadomestni odvzem v obliki odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti nezakonitega izvora, ali denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, torej ni mogoč v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe (na primer odsvojitev premoženja).
Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na ožje družinske člane (med katere sodijo tudi zakonci oziroma izvenzakonski partnerji obsojencev kataloških kaznivih dejanj in njihovi starši - 8. točka 4. člena ZOPNI), velja domneva o brezplačnem prenosu takega premoženja nanje oziroma za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (6. člen ZOPNI). Gre za izpodbojno domnevo. Tožena stranka jo lahko izpodbije, če izkaže, da je za premoženje plačala dejansko vrednost. Na tožeči stranki kljub temu ostaja breme navajanja dejstev in dokazov, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa (tretji in drugi odstavek 27. člen ZOPNI).
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je postopalo v skladu ZDSS-1 in ZPP, tožnica pa tožbe v postavljenem roku ni popravila, pravilno tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016820
ZPP člen 337, 337/1, 425. SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - nedovoljene pritožbene novote - sestavina stvari - samostojna stvar - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - težko nadomestljiva škoda - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Tožnica ni verjetno izkazala, da bi morala stroje kupiti ali najeti, ker bi bilo sicer onemogočeno njeno poslovanje; izkazan je nekoliko manjši obseg dohodka, tega pa bo v primeru, da se bo pokazalo, da je ta izpad posledica toženkinega nedopustnega ravnanja, imela možnost uveljavljati z zahtevkom za povrnitev škode.
SPZ člen 42. ZDen člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 224, 281.
pridobitev lastninske pravice z upravno odločbo - denacionalizacijska odločba - ničnost denacionalizacijske odločbe - dokončnost odločbe - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija
Denacionalizacijska odločba s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, je bila (tudi) v tem obsegu izrečena za nično z odločbo upravne enote, pri čemer je bila pritožba zoper njo zavrnjena in je torej odločba že postala dokončna. S tem pa so bili odstranjeni njeni učinki. Tako kot je tožnica lastninsko pravico pridobila z dokončno denacionalizacijsko odločbo, jo je z dokončnostjo odločitve o njeni ničnosti, tudi izgubila. Gre namreč za poseg v pridobljeno pravico z učinkom za nazaj (ex tunc), z vzpostavitvijo stanja kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta. Šteti torej je, da tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, zato tudi ni aktivno legitimirana za negatorno lastninskopravno tožbo zoper toženca, niti ni upravičena za uveljavljanje uporabnine.
Dokončna odločba, izdana v upravnem postopku, je bila odpravljena (izrečena za nično) v postopku, določenem z zakonom, zato tudi ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine.
varstvo posesti - motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - pravni interes za sodno varstvo - pritožbena obravnava
Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
Za obstoj pravnega interesa za sodno varstvo zadostuje, da je toženec samovoljno posegel v obstoječe posestno stanje. Tožba zaradi motenja posesti je namreč dana posestnikom prav zaradi preprečevanja in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje.
motenje posesti - motilno ravnanje - dokazi in dokazovanje - motilec posesti - ugovor pasivne legitimacije - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka
Da bi bilo dejanje motilno, mora namreč priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Stranka ima v postopku sicer pravico izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženca v postopku nista zatrjevala.
Tožena stranka se svoje obveznosti zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na specifične okoliščine, ki so povezane z življenjem in organizacijo dela v vojaški bazi na misiji v tujini. Tudi to, da imajo pripadniki v času misije zaradi specifik življenja in bivanja na misiji določeno višjo plačo, ne izključuje pravice do tedenskega počitka.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
prevzem delniške družbe - patronatska izjava - zavarovanje posojila
Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni ugotoviti, da je tožnik vedel za kakšen namen so bila dana njegova sredstva in je vedel, da posojilojemalca ne bosta mogla vrniti posojil, posojila pa so bila uporabljena za nakup delnic in prevzem tožene stranke, pravilno zaključilo, da pomeni njegov pristanek na zavarovanje terjatve iz naslova danih posojil s patronatsko izjavo (ki jo je sam izposloval) njegovo zavestno sodelovanje pri prepovedani finančni asistenci iz 248. člena ZGD-1, saj se je s patronatsko izjavo želelo doseči učinke, ki jih navedena določba prepoveduje to je, da bi tožena stranka sama financirala lasten prevzem oziroma pridobitev njenih delnic. Sankcija ničnosti določena v citirani določbi se tako nedvomno razteza tudi na tožnika kot prejemnika zavarovanja iz prepovedane finančne asistence, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
napotitev na pravdo - izpodbijanje oporoke - pravnomočno razsojena stvar - objektivna identiteta zahtevkov - oporoka pred pričami - napaka v obličnosti oporoke - sposobnost oporočitelja
Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka.
Zakonec oziroma partner ne postane pogodbena stranka zgolj zato, ker je v zakonski/zunajzakonski zvezi z eno od pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje se je pri tem materialnopravno zmotno oprlo na 56. člen ZZZDR, saj se nerazdelna odgovornost zakoncev/partnerjev iz drugega odstavka tega člena nanaša le na (med drugim) obveznosti, ki jih prevzame en zakonec/partner za tekoče potrebe družine. To pa ne pomeni, da zakonec/partner, ki ni bil pogodbena stranka, to postane, le k izpolnitvi obveznosti, ki jo je drugi zakonec s to pogodbo prevzel za tekoče potrebe družine, je zavezan solidarno. V konkretnem primeru to pomeni, da prvi toženec solidarno z drugo toženko tožnici odgovarja za plačilo zapadle in neplačane najemnine, ker pa ni bil stranka najemne pogodbe, mu je ni mogoče odpovedati in izrekati sankcij, ki iz nje izvirajo kot posledice njenega nespoštovanja in se ne nanašajo na tekoče potrebe družine (izpraznitev in izročitev nepremičnine).
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPND člen 3, 3/2, 3a. ZIZ člen 272.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - nasilje nad otrokom
Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018701
ZUP člen 225.. URS člen 158.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - načelo pravnomočnosti
Predmet odločanja v novem postopku so lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravnomočnost zajema vso dejansko in pravno podlago, na kateri temelji pravnomočna odločba z dne 8. 5. 2015, zaradi česar v novem postopku ni dopustno odločati o kategoriji invalidnosti in tudi ne o pravicah iz invalidskega zavarovanja za čas pred tem.
Ker je torej v konkretnem primeru obdobje od 17. 3. 2015 že obseženo v pravnomočno končanem prejšnjem postopku, pri tožniku tako ni mogoče ugotoviti nastanka I. kategorije invalidnosti že z dnem 17. 3. 2015. Glede na odločbo z dne 8. 15. 2015, ki je postala pravnomočna dne 28. 5. 2015, se tako tožnika lahko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine od 29. 5. 2015, to je od prvega naslednjega dne po formalni pravnomočnosti zavrnilne odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja dalje.
obseg zapuščine - denarna sredstva - darilo - pravni interes za pritožbo - pritožbene novote
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist
nasprotna izvršba - res iudicata v izvršilnem postopku - ugovor plačila v izvršbi
Z ugovorom dolžnika se odloči o vsebinski upravičenosti upnika do zahtevane prisilne izvršbe. Takšna odločitev ni samo formalno (nemožnost izpodbijanja z rednimi pravnimi sredstvi) ampak večkrat tudi materialno pravnomočna v okviru obravnavanih ugovorov, kot na primer v primeru ugovora poplačila. Pravnomočnost ne izključuje samo uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je s prejšnjim v neposrednem nasprotju. V danem primeru, ko je bilo v sklepu o ugovoru torej ugotovljeno, da je bila terjatev plačana s plačilom zneska 2.500,00 EUR dne 20. 3. 2012, da torej upnikov zahtevek za izvršbo ni (več) utemeljen, bi šlo za kršitev načela ne bis in idem, če bi sodišče ugotovilo, da ni prišlo do preplačila terjatve, ker plačila zneska 2.500,00 EUR ni bilo. Upnikov ugovor zoper predlog za nasprotno izvršbo, ker naj znesek 2.500,00 EUR ne bi bil plačan, nasprotuje dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker je bil znesek 2.500,00 EUR plačan. Povedano drugače: odločitev o neupravičenosti dolžnice do povrnitve tistega, kar je bilo v izvršbi odtegnjeno, bi nasprotovala odločitvi o vsebinski neupravičenosti upnika do realizacije izvršbe.