izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - skrajšani kazenski postopek - izločitev dokazov v skrajšanem postopku - dopustnost pritožbe - dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov
V kolikor je predlog za izločitev dokazov v skrajšanem postopku podan pred začetkom glavne obravnave, je zoper sklep tako v primeru ugoditve in izločitve dokazov kot v primeru zavrnitve predloga za izločitev dokazov dopustna pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Temeljne določbe so namreč v drugem in tretjem odstavku 83. člena ZKP.
Tožnik bi bil upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni tedenskega počitka. Po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko in je bil na razpolago delodajalcu).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018790
OZ člen 3, 9, 239, 239/2, 239/4, 240.
najemna pogodba - elementi najemne pogodbe - gradbena pogodba - pogodbena ureditev razmerja - predmet pogodbe - predmet najema - obnova objekta - obnovitvena dela - pogodbene obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - ustavitev gradbenih del - gradnja garaže - nedovoljen predmet pogodbe - opustitev obveznosti - krivda za opustitev - krivdni razlogi - krivda - končanje del - ustavitev del - izročitev - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - poslovna odškodninska odgovornost
Za odločitev je pomembno tudi dejstvo, čigava je krivda, da tožnica določenih pogodbenih obveznosti ni mogla popolnoma izpolniti, oziroma, ali je obnova gradu začasno ustavljena zaradi toženkinih opustitev.
V postopku je treba pretehtati, ali je obnova spornega objekta zaključena, ker dela dogovora zaradi nemogočega oziroma nedopustnega pogodbenega predmeta ni bilo mogoče izpolniti (v zvezi s tem bo moralo izvesti tudi novo predložene dokaze). Če se bo ugotovilo, da obnova ni zaključena, bo treba dejansko stanje raziskati tudi v smeri vzrokov, zaradi katerih še ni prišlo do dokončanja obnove oziroma krivde zanje, ter odgovoriti na vprašanje, kako to dejstvo vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka, nato pa ponovno odločiti o tožbenem zahtevku po tožbi in nasprotni tožbi.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89, 99, 99/2, 101.. ZS člen 113, 113/1.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - predhodno vprašanje
Tožena stranka je s tem, ko kljub temu, da je v decembru 2016 predvidela zmanjšanje števila zaposlenih za 36 delavcev, načrtovanih odpovedi ni podala hkrati oziroma naenkrat, temveč jih je raztegnila na obdobje daljše od 30 dni, to je na prvo polovico leta 2016, dejansko obšla določbe ZDR-1 o dolžnostnem ravnanju v primeru t. i. kolektivnega odpusta, to je zlasti obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom (99. člen ZDR-1) in sprejem programa razreševanja presežnih delavcev (101. člen ZDR-1). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je šlo za več odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne izpodbija, neutemeljeno pa vztraja na stališču, da je za presojo, ali gre za t. i. kolektivni odpust, bistveno zgolj število dejanskih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki pa v obravnavanem primeru, ob ugotovitvi, da je tožena stranka že v decembru 2015 predvidela odpust 36 delavcev iz poslovnega razloga, ni bistveno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016819
OZ člen 51, 73, 73/1, 80. ZPP člen 337, 337/1.
sklenitev pogodbe - odstop od pogodbe - izjava o odstopu - neobličnost pogodbe - nedopustna pritožbena novota - pooblastilo po zaposlitvi - naknadna odobritev
Zakon za sklenitev konkretne pogodbe (o priznanju dolga in povrnitvi izplačanega zneska) posebne oblike ne zahteva, zato bi za odstop od pogodbe zadoščala tudi ustna izjava, pisno elektronsko sporočilo, s katerim je bila nasprotna pogodbena stranka seznanjena, pa po oblikovni plati ustreza še toliko bolj.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do duševne integritete - škodni dogodek - grožnja - verbalna grožnja - občutek ogroženosti oškodovanca - obramba - strah - duševne bolečine - obseg nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Tožnik je z opisom ravnanja tožencev in navedbo posledic, ki jih je zaradi njunega ravnanja utrpel (navedel je, da so izrečene grožnje pri njem vzbudile strah in porušile njegov notranji mir) opredelil področje varovanja in kršitev. S tem je opravil zadostno konkretizacijo splošne osebnostne pravice, zato mu okoliščina, da v okviru tožbenih navedb ni konkretno opredelil vrste kršene osebnostne pravice, ni v škodo. Subsumpcija pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera, pod pravno normo je naloga sodišča.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine premalo upoštevalo, da odškodnina ne more odražati zgolj oškodovančevega subjektivnega vrednotenja posledic. Povedano drugače: načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v podobnih primerih, ni uporabilo kot korektiv načela individualizacije.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje stvari
Obtožni predlog očita obdolžencu kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, in sicer prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari. Sam izraz poškodovanja predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari. Državni tožilec bi torej moral navesti zakaj so vrata bila delno uničena (npr. se niso dala več zapreti, bila so zvita …) ali njihovo okvaro (na njih je poškodovan lak, barva in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja vrat, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec vrata poškodoval, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016820
ZPP člen 337, 337/1, 425. SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - nedovoljene pritožbene novote - sestavina stvari - samostojna stvar - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - težko nadomestljiva škoda - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Tožnica ni verjetno izkazala, da bi morala stroje kupiti ali najeti, ker bi bilo sicer onemogočeno njeno poslovanje; izkazan je nekoliko manjši obseg dohodka, tega pa bo v primeru, da se bo pokazalo, da je ta izpad posledica toženkinega nedopustnega ravnanja, imela možnost uveljavljati z zahtevkom za povrnitev škode.
uporabnina - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - neupravičena pridobitev - višina uporabnine - vrednost nepremičnin - dokazovanje z izvedencem - podatki gurs - vlaganja v nepremičnino - pridržna pravica - plačilo uporabnine - deljive obveznosti - aktivna in pasivna legitimacija strank - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - trditvena in dokazna podlaga
Morebitna pogajanja med pravdnima strankama o odlogu izročitve nepremičnin (ta trditev sicer prav tako kaže, da sta toženca uporabljala sporni nepremičnini v celoti) v ničemer niso vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka po podlagi. Enako velja za zatrjevano pridržno pravico prvega toženca, že zato, ker pridržna pravica ne daje nobenega upravičenja za uporabo oziroma ekonomsko izkoriščanje pridržane stvari.
Vrednosti nepremičnin po podatkih GURS niso tržne vrednosti (kar je sodni izvedenec pojasnil), zato nimajo nobenega pomena za primerjavo z vrednostmi spornih nepremičnin, ki jih je ugotovil sodni izvedenec. Izvedensko mnenje A. A. z dne 20. 4. 2010 nima pomena za to zadevo, saj je bilo izdelano v drugi zadevi, razen tega pa je izvedenec mag. B. B. pojasnil svoje stališče do cenitve A. A. (tudi) v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 22. 5. 2017 (zakaj je prišlo do razlik med vrednostmi zemljišč in zakaj je preračun A. A. nepravilen), toženca pa na ta odgovor sodnega izvedenca nista podala argumentiranih pripomb.
Zatrjevana vlaganja prvega toženca v sporne nepremičnine ne vplivajo na odločitev o višini uporabnine. Po obsegu oziroma vrednosti sploh niso opredeljena, ne glede na to pa morebitna vlaganja brez soglasja tožnikov ne bi mogla spremeniti solastniških razmerij na teh nepremičninah. Rezultat domnevnih vlaganj oziroma morebitna povečana vrednost nepremičnin pripada njihovim (so)lastnikom. Toženca tudi nista uveljavljala nobenega zahtevka ali pobotnega ugovora iz tega naslova, zato se prvemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem vlaganj.
Toženca nista nerazdelno odgovorna za plačilo uporabnine, saj gre za deljivo obveznost (prvi in drugi odstavek 393. člena OZ), tožnika pa nista podala trditev, ki bi utemeljevale solidarno obveznost tožencev. Njuna obveznost se zato deli med njima na enaka dela.
Delitev uporabnine na enaka dela bi prišla v poštev le v primeru, če bi tožnika imela enaka solastniška deleža na vsaki nepremičnini, vendar pa takšna situacija ni podana.
seznam dolžnikovega premoženja - (ne)sklepčnost predloga
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog meritorno presojalo in pravilno ugotovilo, da je ta vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, saj upnik ne navaja dejstev, ki bi utemeljevala njegov predlog. Prvi odstavek 31. člena ZIZ predpisuje dejstva oziroma okoliščine, ki jih mora upnik izkazati, da s predlogom za seznam premoženja uspe. Ker upnikov predlog le-teh ni obsegal, gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - darilo, dano enemu od zakoncev
Četudi bi tožnica dokazala, da je do nakupa zemljišča 12. 12. 2000 pridobila in tudi prihranila 75.000,00 USD kot doto in nato pridobila še v letu 2001 225.000,00 USD kot doto, ali kot dediščino, ali kot darilo (tožnica je vse te tri možne pravne naslove navajala v svoji trditveni podlagi), dne 12. 12. 2000 kupljena sporna nepremičnina in nato do leta 2009 zgrajena stanovanjska hiša glede na pridobljena zneska namenskega kredita za gradnjo v letu 2001 in 2003 in tudi porabljena za gradnjo, sporna nepremičnina ne more predstavljati posebnega premoženja tožnice.
Ravnanje po 104. členu SZ-1 ni obveznost občine (tožnice), pač pa le možnost (za toženko). Občine v opisano ravnanje ni mogoče prisiliti. Če tožnica ni tako ravnala, ima, če ni pogojev po prvem odstavku 104. čl. SZ-1, in toženka jih ne izkazuje, pravico zahtevati odpoved najemne pogodbe in posledično izpraznitev stanovanja.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
Tožena stranka je tožnikovo zahtevo zavrnila ob razlogovanju, da tožnik ni delovni invalid in da s tem niso izpolnjeni pogoji, določeni v že citiranem četrtem odstavku 394. člena ZPIZ-2, da bi se upokojil po določbah ZPIZ-1. Navedena določba obravnava dva različna primera. V prvem primeru mora biti izpolnjen pogoj, da gre za delovnega invalida. V tem primeru mora tak zavarovanec izpolniti še naslednji pogoj, to pa je, da mu do izpolnjevanja pogojev za upokojitev manjka do 3 leta starosti in 3 leta pokojninske dobe ali manj. Da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, med strankama ni sporno. Naslednji primer, ki ga obravnava določba (drugi stavek četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2) pa je, da gre za invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, da je invalid na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje in da mu na ta dan po določbah ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjka do 5 let starosti in 5 let pokojninske dobe ali manj. Drugi stavek tako izrecno govori o invalidu. Tožnik je nedvomno invalid III. kategorije invalidnosti, saj je bil v III. kategorijo invalidnosti razvrščen že pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Ker je v drugem stavku četrtega odstavka 90. člena ZPIZ-2 določen zgolj pogoj, da gre za invalida (kar tožnik izpolnjuje), ni pa določen pogoj, da gre za delovnega invalida, je bila odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum (delne) izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik izvedel, kateri del terjatve mu je bil izplačan (zlasti če gre le za delna plačila s strani delodajalca, ne pa za izpolnitev celotne vtoževane terjatve).
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča s katerimi se pritožnik izrecno strinja, med drugim izhaja, da je potem, ko mu je bil od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2018 ponovno priznan dodatek za nego otroka, dne 22. 8. 2016 vložil zahtevo za izplačilo dodatka še za čas od 1. 1. 2011 do 31. 10. 2015. Glede na to, da je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, ni pogojev za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Takšno stališče je bilo že zavzeto v istovrstnih zadevah, kot je obravnavana.