ZASP člen 81, 81/1, 168. ZPP člen 184, 184/1, 184/3, 185, 286.
avtorsko pravo - računalniški program kot avtorsko delo - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - običajen avtorski honorar - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti denarnega zahtevka - druga pravna podlaga - prekluzija dejstev in dokazov
Uveljavljanje (po višini enakega) tožbenega zahtevka na drugi pravni podlagi sicer samo po sebi še ni sprememba tožbe, a v primeru, ko so tudi trditve (v pretežni meri) druge, gre v resnici za spremembo tožbe.
Sprememba tožbe je dovoljena do konca glavne obravnave. Prekluzija (286. člen ZPP) je ne zadene.
Pri tožniku ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo skladno s prvo alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, zaradi česar ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Za pritožbeno rešitev zadeve ne more biti relevantno dejstvo, da je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti v BIH in na Hrvaškem. Glede na stališče, ki ga je pritožbeno sodišče v takšnih primerih že večkrat zavzelo, je lahko ocena dela zmožnosti v Sloveniji v primerjavi z ocenami v drugih državah drugačna. Izvedenski organi namreč podajajo mnenja oziroma presojajo zmožnost za delo zavarovancev skladno s pravili slovenske medicinske doktrine in slovenskimi predpisi. Zaradi razlik v predpisih ob enakem zdravstvenem stanju posledično lahko pride do razhajanj v oceni invalidnosti ter posledično do drugačnih odločitev glede priznavanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - vključitev v zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je pravilen zaključek, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji določeni v 5. alineji prvega odstavka 129. člena ZPIZ-2, v zvezi z 48. in 49. členom ter 7. členom ZTPPIZ za vštetje spornega obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - višina odškodnine - lahek primer po Fischerjevi lestvici - zlom gležnja
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (zlom gležnja; II. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejel približno sedem povprečnih neto plač v RS, kar je celo nekoliko pod povprečjem prisojenih odškodnin v teh primerih.
Pri ravnanju tožnika (skoku iz vozila) je šlo za instiktivno, hipno reagiranje na grozečo prometno nesrečo in s tem poškodbo tožnika (bodisi trčenje v oviro ali zletenje vozila s ceste in njegovo prevrnitev), za kar mu ni mogoče pripisati krivde. Pri reagiranju tožnika tako ni šlo za ravnanje, ki bi v celoti ali delno izključilo odgovornost zavarovanca tožene stranke oziroma utemeljevalo soprispevek tožnika k nastanku škode (153. člen OZ)
delitev solastnega premoženja - zakonski pogoji - zakonski kriteriji - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - upravičeni interes - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve - pripadajoče zemljišče - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Sodišče mora pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev.
Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.
nasprotna izvršba - res iudicata v izvršilnem postopku - ugovor plačila v izvršbi
Z ugovorom dolžnika se odloči o vsebinski upravičenosti upnika do zahtevane prisilne izvršbe. Takšna odločitev ni samo formalno (nemožnost izpodbijanja z rednimi pravnimi sredstvi) ampak večkrat tudi materialno pravnomočna v okviru obravnavanih ugovorov, kot na primer v primeru ugovora poplačila. Pravnomočnost ne izključuje samo uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je s prejšnjim v neposrednem nasprotju. V danem primeru, ko je bilo v sklepu o ugovoru torej ugotovljeno, da je bila terjatev plačana s plačilom zneska 2.500,00 EUR dne 20. 3. 2012, da torej upnikov zahtevek za izvršbo ni (več) utemeljen, bi šlo za kršitev načela ne bis in idem, če bi sodišče ugotovilo, da ni prišlo do preplačila terjatve, ker plačila zneska 2.500,00 EUR ni bilo. Upnikov ugovor zoper predlog za nasprotno izvršbo, ker naj znesek 2.500,00 EUR ne bi bil plačan, nasprotuje dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker je bil znesek 2.500,00 EUR plačan. Povedano drugače: odločitev o neupravičenosti dolžnice do povrnitve tistega, kar je bilo v izvršbi odtegnjeno, bi nasprotovala odločitvi o vsebinski neupravičenosti upnika do realizacije izvršbe.
obseg zapuščine - denarna sredstva - darilo - pravni interes za pritožbo - pritožbene novote
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00016830
OZ člen 190. SPZ člen 92, 92/3, 95, 95/8, 96, 96/1, 96/2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1, 2, 5, 5-9.
neupravičena pridobitev - družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - lastninjenje zadružnega premoženja - zadružno premoženje - lastnina države - lastninska pravica - sporno lastništvo nepremičnine - dobra vera - dobrovernost pridobitelja - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - odplačna pridobitev - dokazno breme - trditvena podlaga - zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni vpis - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - reivindikacijski zahtevek - zastaranje
Ker je Republika Slovenija v zvezi z lastništvom nepremičnin vložila tožbo, glede na zakonsko določeno obveznost tožene stranke kot sklada za upravljanje s temi nepremičninami, tožena stranka od vložitve tožbe oziroma od prejema odgovora na tožbo, kjer je zadruga zatrjevala, da je nepremičnine pridobila odplačno, ni mogla biti več v dobri veri, da je lastnica teh Republika Slovenija.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017558
OZ člen 6, 131, 131/1.
odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest - krivdna odškodninska odgovornost - upravljalec ceste - protipravnost ravnanja - nedopustno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrajna skrbnost - pravni standard dolžne skrbnosti - čiščenje javne površine - potrebna skrbnost - snežne razmere - izredne razmere - padec na zasneženi in spolzki površini - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Sodna praksa zastopa stališče, da standard skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec cest v vsakem času na vsakem kraju poskrbeti za očiščen pločnik oziroma cesto, saj je to ob konstantnem obilnem sneženju nemogoče in tudi nerazumno pričakovati od njega. Ob ugotovitvah, da so na cestah vladale izredne razmere (v 24ih urah je padlo 48 cm snega), da je prva tožena stranka angažirala vso razpoložljivo delovno silo, da so bili tako pločniki in njihovi sestopi dvakrat očiščeni, dvakrat pa je vzdrževalec očistil tudi ceste, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da sta obe toženki ravnali s potrebno skrbnostjo. Do tožničinega padca je prišlo po naključju, ki se je njej primerilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016926
SPZ člen 70, 70/1, 70/4, 70/5. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/6.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - izdelava elaborata parcelacije - izdelava elaborata - izvedba naroka - pogoji za izvedbo naroka - fizična delitev stvari - civilna delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019284
OZ člen 18, 51, 51/1, 58, 104, 352. ZOR člen 1035, 1065. ZPP člen 11, 287, 287/2.
kršitev pogodbe - privolitev v napako - pravilo volenti non fit iniuria - zastaranje - zavrnitev dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti postopka - pogodbena odškodninska odgovornost - kreditna pogodba - pogodba o denarnem depozitu - obličnost - načelo afirmacije pogodb - teorija o realizaciji pogodbe - konkludentna ravnanja - gradbeno dovoljenje - izpolnitev z zamudo
Pisnost pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost ter veljavnost njenih kasnejših sprememb.
Sklenjena ustna pogodba ali konkludentna dejanja sta dva različna instituta, pri čemer je iz obrazložitve sodišča prve stopnje nedvomno jasno, da je v predmetni zadevi šlo za konkludentna ravnanja strank in ohranitev spremenjene pogodbe v veljavi na podlagi teh ravnanj.
Do nepravilnega ravnanja s strani tožene stranke pri izplačevanju kredita je sicer res prišlo, vendar je v takšno nepravilno izpolnitev tožeča stranka privolila oz. je z njo soglašala, s čimer je bila kršitev sanirana.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - pravica do izjave - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o izločitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Okoliščina, ali je toženec s sklenitvijo prodajne pogodbe (po prenehanju življenjske skupnosti) zgolj „dokončal“ posel, ki sta ga s tožnico (na podlagi soglasne odločitve o skupnem nakupu stanovanja) začela v letu 2007 (torej v času življenjske skupnosti), in ali je slednja sredstva, ki so predstavljala njeno posebno premoženje, vložila v nakup stanovanja, ki naj bi bilo skupno, za presojo narave premoženja še zdaleč ni nerelevantna. Ker gre dejansko za ključen del tožničinih navedb, slednja v pritožbi utemeljeno očita, da se sodišče prve stopnje do njihovega pomena (neupravičeno) ni ustrezno opredelilo.
premoženjska škoda - dodatek za nego otroka - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
V ustaljeni sodni praksi so izoblikovani standardi za presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije ob izdaji posamičnih upravnih aktov. Vsaka zmotna uporaba materialnopravnega predpisa ali kršitev procesnega prava, še ne pomeni protipravnosti in naslova civilnega delikta. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih strank šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oz. arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je center za socialno delo pri izvajanju svoje funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi bilo njegovo ravnanje potrebno šteti za protipravno v smislu standarda za odškodninsko odgovornost.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - pravna oseba - predsednik nadzornega sveta
Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna.
odškodninska odgovornost države - pravica do povrnitve škode - odgovornost za delo sodnika - delno zavrženje tožbe - formalna pomanjkljivost tožbe
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države zaradi protipravnega ravnanja sodišča je, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe.