CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016820
ZPP člen 337, 337/1, 425. SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - nedovoljene pritožbene novote - sestavina stvari - samostojna stvar - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - težko nadomestljiva škoda - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
Tožnica ni verjetno izkazala, da bi morala stroje kupiti ali najeti, ker bi bilo sicer onemogočeno njeno poslovanje; izkazan je nekoliko manjši obseg dohodka, tega pa bo v primeru, da se bo pokazalo, da je ta izpad posledica toženkinega nedopustnega ravnanja, imela možnost uveljavljati z zahtevkom za povrnitev škode.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - vključitev v zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je pravilen zaključek, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji določeni v 5. alineji prvega odstavka 129. člena ZPIZ-2, v zvezi z 48. in 49. členom ter 7. členom ZTPPIZ za vštetje spornega obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
soposest - motenje posesti - dostop do objekta - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - parkiranje - zadnje posestno stanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica občasno dostopala do vhoda v hišo ne le peš, ampak tudi z avtom in je s tem pridobila soposest, je toženec s postavitvijo verige tožnici to posest odvzel. To še ne pomeni, da ima pravico parkiranja pred vhodom, ampak ima tako, kot glasi zahtevek, pravico neoviranega dostopanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
Utemeljeno tožnik izpodbija datum sodne razveze, ki ga je sodišče prve stopnje vezalo na datum, ko je bil izrečen ukrep približevanja. Ta ukrep je ključna okoliščina, ki vpliva na presojo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče, vendar je to relevantno zlasti z vidika, da ta ukrep onemogoča reintegracijo, ni pa nujno na ta ukrep vezati same sodne razveze. Četudi ključna okoliščina, ki nalaga reintegracijo, nastane še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to ne pomeni, da mora biti tudi pogodba o zaposlitvi razvezana že s tem datumom. Ukrep sam po sebi ni ovira za priznanje pravic iz delovnega razmerja v času trajanja ukrepa.
prevzem delniške družbe - patronatska izjava - zavarovanje posojila
Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni ugotoviti, da je tožnik vedel za kakšen namen so bila dana njegova sredstva in je vedel, da posojilojemalca ne bosta mogla vrniti posojil, posojila pa so bila uporabljena za nakup delnic in prevzem tožene stranke, pravilno zaključilo, da pomeni njegov pristanek na zavarovanje terjatve iz naslova danih posojil s patronatsko izjavo (ki jo je sam izposloval) njegovo zavestno sodelovanje pri prepovedani finančni asistenci iz 248. člena ZGD-1, saj se je s patronatsko izjavo želelo doseči učinke, ki jih navedena določba prepoveduje to je, da bi tožena stranka sama financirala lasten prevzem oziroma pridobitev njenih delnic. Sankcija ničnosti določena v citirani določbi se tako nedvomno razteza tudi na tožnika kot prejemnika zavarovanja iz prepovedane finančne asistence, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019284
OZ člen 18, 51, 51/1, 58, 104, 352. ZOR člen 1035, 1065. ZPP člen 11, 287, 287/2.
kršitev pogodbe - privolitev v napako - pravilo volenti non fit iniuria - zastaranje - zavrnitev dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti postopka - pogodbena odškodninska odgovornost - kreditna pogodba - pogodba o denarnem depozitu - obličnost - načelo afirmacije pogodb - teorija o realizaciji pogodbe - konkludentna ravnanja - gradbeno dovoljenje - izpolnitev z zamudo
Pisnost pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost ter veljavnost njenih kasnejših sprememb.
Sklenjena ustna pogodba ali konkludentna dejanja sta dva različna instituta, pri čemer je iz obrazložitve sodišča prve stopnje nedvomno jasno, da je v predmetni zadevi šlo za konkludentna ravnanja strank in ohranitev spremenjene pogodbe v veljavi na podlagi teh ravnanj.
Do nepravilnega ravnanja s strani tožene stranke pri izplačevanju kredita je sicer res prišlo, vendar je v takšno nepravilno izpolnitev tožeča stranka privolila oz. je z njo soglašala, s čimer je bila kršitev sanirana.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017658
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 177.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - preizkus pristojnosti - čezmejno dedovanje - mednarodni element - običajno prebivališče - običajno prebivališče zapustnika
Sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o dedovanju zapustničinega premoženja, ker zapustničino običajno bivališče ni bilo v Republiki Sloveniji.
Pri ravnanju tožnika (skoku iz vozila) je šlo za instiktivno, hipno reagiranje na grozečo prometno nesrečo in s tem poškodbo tožnika (bodisi trčenje v oviro ali zletenje vozila s ceste in njegovo prevrnitev), za kar mu ni mogoče pripisati krivde. Pri reagiranju tožnika tako ni šlo za ravnanje, ki bi v celoti ali delno izključilo odgovornost zavarovanca tožene stranke oziroma utemeljevalo soprispevek tožnika k nastanku škode (153. člen OZ)
Pritožbo, kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, je skladno s 367. členom ZPP možno uveljaviti le izredno pravno sredstvo, kot npr. revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS (368. člen ZPP).
Skladno z drugim odstavkom 111. člena ZPIZ-2 se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Za odločitev v sporni zadevi je tako odločilen odgovor na vprašanje, kdaj je zakonita zastopnica vložila vlogo za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum (delne) izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik izvedel, kateri del terjatve mu je bil izplačan (zlasti če gre le za delna plačila s strani delodajalca, ne pa za izpolnitev celotne vtoževane terjatve).
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 112/1-2, 207, 207/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Določba 207. člena ZDR-1 pomeni, da ni nujno, da bi vsi sindikalni zaupniki pri delodajalcu uživali tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v smislu 112. člena ZDR-1. Natančnejša določitev kriterijev, kateri sindikalni zaupniki uživajo posebno varstvo, je prepuščena dogovoru med sindikatom in delodajalcem. Glede na ugotovitev, da toženka in sindikat takega dogovora nista sklenili, tožnik varstva pred odpovedjo ni užival. Pritožba zmotno trdi, da tožnik kot edini sindikalni zaupnik uživa posebno varstvo pred odpovedjo že na podlagi 112. člena ZDR-1. ZDR-1 v tem določilu res določa, da delodajalec voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Vendar okoliščina, da zakon uporablja ednino, ne pomeni, da varstvo uživa najmanj en sindikalni zaupnik oziroma zagotovo sindikalni zaupnik, ki je edini kot tak izvoljen oziroma imenovan, ne glede na to, ali je bil z delodajalcem sklenjen dogovor o določitvi števila zaupnikov, ki uživajo varstvo, saj je obe določbi, 112. in 207. člena ZDR-1 potrebno brati skupaj.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - takojšen umik - paricijski rok
Ne drži, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka. V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, vendar tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa nekaj mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, v zvezi s katerimi bi strankam nastali dodatni stroški postopka. V zvezi s presojo, kaj pomeni "takoj" po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - pravila vračanja - obogatitev in prikrajšanje - korist okoriščenega - vrednost dosežene koristi - dokazovanje z izvedencem - metoda izračuna - večvrednost nepremičnine - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - nagrada izvedenca
Zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve predstavlja nečisto denarno terjatev, zato je treba vrednost dosežene koristi presojati v času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je zato višino tožničinega prikrajšanja ugotavljalo s pomočjo izvedenca glede na stanje stanovanja ob zaključku vlaganj, po cenah v času sojenja.
Toženec je dolžan plačati tožnici le denarni znesek dosežene koristi, ki je enaka večvrednosti nepremičnine.
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje podvomilo v pravilnost izvedenskega mnenja in je zato imenovalo novega izvedenca, ni razlog, da se izvedencu ne bi priznali ti stroški.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 5, 5/2, 34, 34/1. ZP-1 člen 144, 144/5.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - sodna taksa - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga
V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da se lahko predlog za oprostitev, odložitev oziroma obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, med katere spada tudi sodna taksa, poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V ZST-1 pa je v drugem odstavku 5. člena določeno, da je sodno takso potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 znaša 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Povsem neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na ZP-1, ki naj bi po njenem v nasprotju z ZKP dopuščal, da lahko sodišče tudi po izvršljivosti plačilnega naloga storilcu prekrška dovoli obročno plačilo sodne takse. Pritožnica namreč spregleda, da ima ZP-1 v petem odstavku 144. člena ZP-1 identično določbo kot je v četrtem odstavku 95. člena ZKP, ki določa, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov prekrškovnega postopka potrebno podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPND člen 3, 3/2, 3a. ZIZ člen 272.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - nasilje nad otrokom
Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
delitev solastnega premoženja - zakonski pogoji - zakonski kriteriji - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - upravičeni interes - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve - pripadajoče zemljišče - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Sodišče mora pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev.
Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.
Hujša kršitev moralnih dolžnosti je pravni standard, ki ga mora v vsakem posameznem primeru napolniti sodišče po presoji okoliščin konkretnega primera. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da teže vzrokov za razdedinjenje ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika do dediča, ampak morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da dediču ne gre (niti) z zakonom zagotovljen nujni delež. Vzroke za razdedinjenje je zato treba razlagati ozko, iti pa mora za hujše kršitve (tudi) po merilih širše družbene morale. Kot hujša kršitev moralne dolžnosti dediča do zapustnika se šteje zlasti grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni ali težavah, opustitev obiskov in podobno ravnanje.