zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - vključitev v zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je pravilen zaključek, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji določeni v 5. alineji prvega odstavka 129. člena ZPIZ-2, v zvezi z 48. in 49. členom ter 7. členom ZTPPIZ za vštetje spornega obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018701
ZUP člen 225.. URS člen 158.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - načelo pravnomočnosti
Predmet odločanja v novem postopku so lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravnomočnost zajema vso dejansko in pravno podlago, na kateri temelji pravnomočna odločba z dne 8. 5. 2015, zaradi česar v novem postopku ni dopustno odločati o kategoriji invalidnosti in tudi ne o pravicah iz invalidskega zavarovanja za čas pred tem.
Ker je torej v konkretnem primeru obdobje od 17. 3. 2015 že obseženo v pravnomočno končanem prejšnjem postopku, pri tožniku tako ni mogoče ugotoviti nastanka I. kategorije invalidnosti že z dnem 17. 3. 2015. Glede na odločbo z dne 8. 15. 2015, ki je postala pravnomočna dne 28. 5. 2015, se tako tožnika lahko razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine od 29. 5. 2015, to je od prvega naslednjega dne po formalni pravnomočnosti zavrnilne odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja dalje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1.
izvedenina
V obravnavani zadevi gre dejansko za zahtevno in ne zelo zahtevno pisno izvedensko mnenje, kot je brez kakršnekoli utemeljitve zaključeno v izpodbijanem sklepu. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju potrebe po pomoči in postrežbi drugega za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in datumu nastanka takšnega stanja. Ker v stroškovniku izvedenec ni niti omenil, kaj šele specificiral navedenih standardov iz naslova zelo zahtevnega izvedenskega mnenja, je na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih od priglašenih 414,00 EUR mogoče priznati 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru (v katerem tožnica, ki je delala preko študentske napotnice, ni uspela v podobnem sporu iz naslova faktičnega delovnega razmerja) poudarilo, da je poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, pomembno poudariti zlasti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela. Ker obseg tožničinega dela v tem primeru ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso bili ugotovljeni.
Posebnost tožnikovega dela pri toženi stranki je bila ravno v tem, da dela pogosto po več tednov ali mesecev po lastni volji ni opravljal. Tožena stranka pri tem niti ni vedela, ali bodo posamezne prekinitve začasne, koliko časa bodo trajale ali bodo morda celo trajne. Četudi je študentsko delo po svoji naravi in vsebini zelo podobno delovnemu razmerju, pa to še ne pomeni, da ima nujno vse elemente delovnega razmerja. Ker se študentsko delo lahko opravlja na podlagi stalne napotnice, ki velja daljše obdobje in omogoča dolgotrajnejše sodelovanje, je običajno angažiranje za daljše časovno obdobje oziroma da študent v tem obdobju večkrat opravlja delo, kar pa še ne utemeljuje obstoja delovnega razmerja.
napotitev na pravdo - izpodbijanje oporoke - pravnomočno razsojena stvar - objektivna identiteta zahtevkov - oporoka pred pričami - napaka v obličnosti oporoke - sposobnost oporočitelja
Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka.
Zakonec oziroma partner ne postane pogodbena stranka zgolj zato, ker je v zakonski/zunajzakonski zvezi z eno od pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje se je pri tem materialnopravno zmotno oprlo na 56. člen ZZZDR, saj se nerazdelna odgovornost zakoncev/partnerjev iz drugega odstavka tega člena nanaša le na (med drugim) obveznosti, ki jih prevzame en zakonec/partner za tekoče potrebe družine. To pa ne pomeni, da zakonec/partner, ki ni bil pogodbena stranka, to postane, le k izpolnitvi obveznosti, ki jo je drugi zakonec s to pogodbo prevzel za tekoče potrebe družine, je zavezan solidarno. V konkretnem primeru to pomeni, da prvi toženec solidarno z drugo toženko tožnici odgovarja za plačilo zapadle in neplačane najemnine, ker pa ni bil stranka najemne pogodbe, mu je ni mogoče odpovedati in izrekati sankcij, ki iz nje izvirajo kot posledice njenega nespoštovanja in se ne nanašajo na tekoče potrebe družine (izpraznitev in izročitev nepremičnine).
Sodišče prve stopnje je nepravilno priznalo 20 točk za obvestilo stranki in 20 točk za ugotovitev pravnomočnosti. Glede na določbe OT namreč ne gre za samostojno storitev za katero bi pooblaščencu pripadala nagrada po tar. št. 39 OT, kar izhaja tudi iz sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016819
OZ člen 51, 73, 73/1, 80. ZPP člen 337, 337/1.
sklenitev pogodbe - odstop od pogodbe - izjava o odstopu - neobličnost pogodbe - nedopustna pritožbena novota - pooblastilo po zaposlitvi - naknadna odobritev
Zakon za sklenitev konkretne pogodbe (o priznanju dolga in povrnitvi izplačanega zneska) posebne oblike ne zahteva, zato bi za odstop od pogodbe zadoščala tudi ustna izjava, pisno elektronsko sporočilo, s katerim je bila nasprotna pogodbena stranka seznanjena, pa po oblikovni plati ustreza še toliko bolj.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - pravna oseba - predsednik nadzornega sveta
Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna.
premoženjska škoda - dodatek za nego otroka - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
V ustaljeni sodni praksi so izoblikovani standardi za presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije ob izdaji posamičnih upravnih aktov. Vsaka zmotna uporaba materialnopravnega predpisa ali kršitev procesnega prava, še ne pomeni protipravnosti in naslova civilnega delikta. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih strank šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oz. arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je center za socialno delo pri izvajanju svoje funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi bilo njegovo ravnanje potrebno šteti za protipravno v smislu standarda za odškodninsko odgovornost.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - pravila vračanja - obogatitev in prikrajšanje - korist okoriščenega - vrednost dosežene koristi - dokazovanje z izvedencem - metoda izračuna - večvrednost nepremičnine - bistveno povečana vrednost zaradi vlaganj - nagrada izvedenca
Zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve predstavlja nečisto denarno terjatev, zato je treba vrednost dosežene koristi presojati v času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je zato višino tožničinega prikrajšanja ugotavljalo s pomočjo izvedenca glede na stanje stanovanja ob zaključku vlaganj, po cenah v času sojenja.
Toženec je dolžan plačati tožnici le denarni znesek dosežene koristi, ki je enaka večvrednosti nepremičnine.
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje podvomilo v pravilnost izvedenskega mnenja in je zato imenovalo novega izvedenca, ni razlog, da se izvedencu ne bi priznali ti stroški.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 5, 5/2, 34, 34/1. ZP-1 člen 144, 144/5.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - sodna taksa - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga
V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da se lahko predlog za oprostitev, odložitev oziroma obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, med katere spada tudi sodna taksa, poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V ZST-1 pa je v drugem odstavku 5. člena določeno, da je sodno takso potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 znaša 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Povsem neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na ZP-1, ki naj bi po njenem v nasprotju z ZKP dopuščal, da lahko sodišče tudi po izvršljivosti plačilnega naloga storilcu prekrška dovoli obročno plačilo sodne takse. Pritožnica namreč spregleda, da ima ZP-1 v petem odstavku 144. člena ZP-1 identično določbo kot je v četrtem odstavku 95. člena ZKP, ki določa, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov prekrškovnega postopka potrebno podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu.
delitev solastnega premoženja - zakonski pogoji - zakonski kriteriji - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - upravičeni interes - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve - pripadajoče zemljišče - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Sodišče mora pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev.
Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.
odločitev o pravdnih stroških - takojšen umik - načelo uspeha
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 40 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje potrebnosti stroškov.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018784
ZDR člen 184.. OZ člen 184.. ZVZD-1 člen 5, 17, 19.. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke kot od svojega bivšega delodajalca uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka. Med opravljanjem dela je prišlo do zdrsa plohov, ki so tožniku stisnili desno roko. Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo, pri katerem se je poškodoval, da ni izvajala ustreznega nadzora nad opravljanjem dela in ni izdajala ustreznih navodil za varno delo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila določbe 5., 17. in 19. člena ZVZD-1 in 4. in 5. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. V obravnavanem primeru so tako izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke, protipravno ravnanje tožene stranke, krivda, vzročna zveza med opustitvijo varnostnih ukrepov in nastalo škodo ter nastanek škode.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016952
OZ člen 122, 124. ZZZDR člen 51, 52, 52/2, 53.
prenos pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje drugega zakonca - neverodostojnost priče - priprava na narok - zaslišanje priče - pristranskost priče - prenos pogodbe na tretjega - načelo specialnosti
Ker gre v konkretnem primeru za vprašanje prenosa pogodbenega razmerja z elementi skupnega premoženja, je potrebno poleg določbe 122. člena OZ uporabiti tudi določbe o skupnem premoženju zakoncev iz ZZZDR.
Dejstvo, da si je priča za potrebe priprave na zaslišanje in osvežitve spomina pripravila listine s pripombami, katerih pri samem zaslišanju ni uporabljala, še ne pomeni, da je pristranska in neverodostojna.