ZD člen 141, 222. OZ člen 131, 352, 1060. ZOR člen 154, 172. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - sodna hramba - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - neskrbno ravnanje - protipravno ravnanje sodišča - zastaranje - krivdno ravnanje - zmotna uporaba materialnega prava - vmesna sodba
Nedvomno je podana odškodninska odgovornost države za tožeči stranki nastalo materialno škodo. V kolikor bi bila oporoka pokojne najdena pravočasno - že v letu 1993, bi namreč prišlo do oporočnega dedovanja.
Najmanj, kar bi moralo storiti Okrajno sodišče v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. je, da bi moralo bolj skrbno preveriti, ali se morebiti v hrambi pri Okrajnem sodišču nahaja tudi oporoka pokojne, še posebej zato, ker je na zapuščinski obravnavi bilo govora o oporoki pokojne.
Odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča ima podlago v 26. členu URS.
Država torej odgovarja, če so kumulativno podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med njima ter krivda povzročitelja.
ZPP člen 81, 81/1, 108, 108/4, 151, 151/1, 154, 156.
sklep o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - podružnica - procesna sposobnost - separatni stroški
Zgolj dejstvo, da je bila podružnica primorana ščititi svoje, pa tudi interese matične družbe, podružnice še ne upravičuje do povračila stroškov v tem postopku. V postopku je namreč prišlo le do nepravilnosti glede označbe stranke, ki je bila odpravljena, ta pa na to, kdo je stranka postopka, ne vpliva.
Povračilo stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na tožbo je odvisno od uspeha tožene stranke v postopku in torej ne gre za separatne stroške.
poenostavljena prisilna poravnava - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev zahteve
Za dolžnikovo pričakovanje v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede posodobljenega seznama terjatev, ki ga je dolžnik očitno štel za pogoj, ki se mora izpolniti, da bo poslal sodišču še zahtevane listine iz sklepa o dopolnitvi, ni bilo nobene podlage. Določba 221.f člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče potrditev prisilne poravnave zavrne, če predlagatelj po tem, ko ga sodišče k temu pozove, ne dopolni zahteve v skladu z zahtevo sodišča, je jasna. Takšna stroga zakonska določila pa terjajo od dolžnika še posebno skrbnost in aktivno ravnanje. Dolžnik bi moral (v skladu s pozivom sodišča) v postavljenem roku predložiti popravljen posodobljeni seznam terjatev in (predvsem) listine, zahtevane v sklepu o dopolnitvi.
postopek osebnega stečaja - sodna poravnava - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nastanek škode - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - upravljanje stečajne mase
Iz navedenega je razvidno, da bi bile (in tudi bodo) nepremičnine, ki so predmet sodne poravnave, tako ali tako prodane že za poplačilo zavarovanih terjatev. Zato ni jasno, kakšno škodo naj bi sklenjena sodna poravnava povzročila dolžniku.
Sodišče nima diskrecijske pravice, da v vsakem posameznem primeru odloči, ali je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi nujen ali ne.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Ker je bila storilcu z odločbo o prekršku izrečena globa v znesku 208,65 EUR in kot stroški postopka odmerjena sodna taksa v znesku 90,00 EUR, ni izpolnjen eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz prvega odstavka 19.a člena ZP-1, da bi sodišče (vsebinsko) obravnavalo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
Tudi po dopolnjeni določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, kar velja tudi za uveljavljanje ugovora zaradi pobota in zastaranja, in ni omejeno na pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje toženke ni pozivalo, da v določenem roku dopolni odgovor na tožbo, predlaga dodatne dokaze ali dodatno obrazloži svoje predhodne navedbe.
oškodovanec - predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - procesne pravice oškodovanca - oškodovanec, vabljen kot priča - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - umik predloga za pregon - domneva o umiku - interes za kazenski pregon
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP izostanek predstavnika oškodovanke na naroku za glavno obravnavo pravilno presojalo z vidika, ali je izkazan interes oškodovanca za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca.
Pritožbeno izvajanje, da podaja premoženjskopravnega zahtevka ne more pomeniti izkazanega interesa oškodovanca za kazenski pregon in lahko predstavlja le interes po plačilu zneska povzročene škode, izhaja iz zgrešenega razumevanja procesnih pravic oškodovanca v kazenskem postopku. Zakonodajalec postopkovnih pravic oškodovancu ni podelil z namenom doseči obsodbo storilca kaznivega dejanja, temveč zato, da lahko že v kazenskem postopku vpliva na uveljavljanje svojega civilnega zahtevka, bodisi v kazenskem postopku bodisi ločeno v pravdi.
Toženka lastninske pravice tožnika na zahtevanih premičninah ni prerekala, saj je v odgovoru na tožbo sama navajala, da je tožnik te stvari res imel, le da jih je že odnesel s seboj. Glede na določbo prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP izključna lastninska pravica tožnika na zahtevanih premičninah v predmetnem postopku tako ni bila predmet dokazovanja in bi sodišče prve stopnje moralo izhajati iz prepričanja, da je lastninska pravica tožnika na teh premičninah izkazana.
Postopanje sodišča prve stopnje, ko je predlog pooblaščenca kot tožilca za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke iz razloga nepristranskosti izvedenca ocenilo kot predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, je zmotno. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ocenjevati v smislu določb 251. člena in 44. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018611
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - stvarna napaka - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - izguba pravic - stroški postopka - potni stroški stranke - pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov - prekluzivni rok za grajanje napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zatrjevano škodo pravilno opredelilo kot škodo zaradi zaupanja. V konkretnem primeru namreč tožeča stranka (kupec) zoper toženo stranko (prodajalca) uveljavlja zahtevek na povračilo 34.189,55 EUR, kolikor je morala tožeča stranka, zaradi zatrjevane napake toženčeve vodovodne cevi, plačati svojemu končnemu kupcu. Odgovornost za tovrstno škodo pa se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, temveč po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Ena izmed teh je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku. Da tožeča stranka zahtevka v tem roku ni uveljavljala, pa pritožbeno ni izpodbijano.
Udeležencem, ki so našteti v 2. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, med katere sodijo tudi stranke, se, glede na to, da je na relaciji Ž. – K. vzpostavljena avtobusna povezava, prizna le cena povratne avtobusne vozovnice.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196 člena KZ-1 je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sklicujoč se na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.
kazniva dejanja zoper premoženje - odvzem motornega vozila - nadaljevano kaznivo dejanje - istočasno ali zaporedoma - časovna povezanost
Upravičena bi bila pravna kvalifikacija kot nadaljevano kaznivo dejanje odvzema motornega vozila po tretjem in prvem odstavku 210. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1, v kolikor bi bila dejanja medsebojno povezana, da se z življenjskega stališča pokažejo kot celota, posamezna dejanja pa le kot posamezni sestavni deli te celote. Da lahko serijsko dejavnost obdolženca opredelimo kot nadaljevano kaznivo dejanje morajo biti izpolnjeni konstantni kriteriji in vsaj eden od variabilnih kriterijev.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - razpravno načelo - dokazovanje - pogodba o upravljanju - neobstoj pogodbe - obogatitev
Utemeljenost zahtevka sodišče presoja na podlagi predlaganih dokazov, zato v drugem postopku ugotovljeno dejansko stanje in sprejeta odločitev nista pokazatelja pravilnosti odločitve.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 386, 389. ZPP-UPB3 člen 77, 77/2.
osebni stečaj pravdne stranke - razveljavitev plačilnega naloga - omejena poslovna in procesna sposobnost - obrazloženost ugovora - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
Ker bi sodišče druge stopnje prvič v pritožbenem postopku razpravljalo o vseh odločilnih dejstvih, tako o vprašanju upravičenosti stečajne upraviteljice na vložitev ugovora, kot tudi o vprašanju obrazloženosti ugovora, z odločanjem o le tem pa bi strankam odvzelo pravico do rednega pravnega sredstva (pritožbe), kot ustavno varovane pravice (25. člen Ustave RS), je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - potrebnost ukrepa - ogrožanje življenja in zdravja - pravica do osebne svobode
Varovani oddelek je oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).
ZPP člen 249, 249/1, 251, 251/1, 408, 408/3, 414. URS člen 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - naloga izvedenca - korist mladoletnega otroka - družinski spor - izločitev izvedenca
Dejstvo, da je bil sodni izvedenec naknadno oziroma med izdelovanjem izvedenskega mnenja izločen, mu ne jemlje pravice, da zahteva povrnitev stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil s strani sodišča imenovan za izvedenca v postopku, do trenutka, ko je bil izločen.
Izvedenec v družinskem postopku lahko vselej izstopi iz okvira, ki mu ga s sklepom o postavitvi in določitvijo naloge začrta sodišče, ter sodišču posreduje vse podatke, informacije in dognanja, ki varujejo otrokovo korist. Potem pa je na sodišču, da ob tehtanju vseh segmentov otrokovega interesa preskusi, ali in kako to (lahko) vpliva na njegovo odločitev.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - taksna obveznost - sprememba tožbe - nastanek obveznosti - zapadlost takse v plačilo
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih od zapadlosti takse v plačilo. Zastaranje pravice zahtevati plačilo pa prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse.
Taksna obveznost za postopek s spremenjeno tožbo je nastala ob spremembi tožbe, torej ko je sodišče prve stopnje prejelo vlogo s spremembo tožbe.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.