Tožencu v zvezi z mankom blaga in v zvezi z opustitvijo pokritja blaga s folijo in posledično poškodovanjem blaga, ni mogoče očitati naklepnega ravnanja niti hudo malomarnega ravnanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz naslova premoženjske škode pravilna.
OZ-UPB1 člen 190, 198, 299, 299/2. ZPP-UPB3 člen 7, 7/1, 112, 112/2, 212.
dopolnilna sodba - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi pobotni ugovor toženca iz naslova vlaganj (obnove kopalnice) in pri tem pravilno obrazložilo, da do prehoda koristi iz tega naslova še ni prišlo, saj je toženec še vedno izključni posestnik (uporabnik) predmetnega stanovanja, zato njegova terjatev iz naslova neupravičene obogatitve še ni dospela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018827
ZZZDR člen 3, 51, 56, 63. ZFPPIPP člen 261, 302, 302/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj terjatve - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - učinkovanje sodbe zoper drugega zakonca - solidarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - prenehanje zakonske skupnosti - razpad življenjske skupnosti - prenehanje terjatve zaradi pobota - učinek začetka stečajnega postopka - stečajni dolžnik - priznana terjatev v stečajnem postopku - izostanek dokazne ocene - izostanek obrazložitve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podjem lekarne je nastal in se razvijal v času zakonske zveze toženca in S. S., z delom vsaj enega od zakoncev, zato vložek posebnega premoženja lahko vpliva le na velikost deleža zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranja pa položaja posebnega premoženja in tudi ne vpliva na višji delež na posameznem premoženju.
Ker je terjatev tožnice nastala v času formalnega obstoja zakonske zveze, je dokazno breme, da je zakonska skupnost dejansko prenehala, v celoti na tožencu. Gre za izjemo od ureditve režima zakonske zveze, kot jo opredeljuje ZZZDR, ki jo je treba obravnavati restriktivno.
Toženec svoji odgovornosti za vtoževano obveznost nasprotuje tudi iz razloga, ker naj bi terjatev tožnice prenehala zaradi zakonskih učinkov začetka stečajnega postopka. Po določilu 261. člena ZFPPIPP veljata namreč terjatev upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika za pobotani, če ne gre za terjatvi nastali po začetku stečajnega postopka. V takšnem primeru stečajni upnik terjatve ni dolžan prijaviti v stečajnem postopku. V obravnavani zadevi iz predloženih listin izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev, ki ji stečajni upravitelj ni nasprotoval, prerekal pa jo je drug upnik, in sicer družba C., d. o. o., katere družbenik je (v postopku neprerekano) tudi toženec. Omenjena družba je bila napotena, da v roku 30 dni vloži tožbo na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve po drugem odstavku 302. člena ZFPPIPP. V postopku je bilo neprerekano, da takšne tožbe napoteni upnik ni vložil, zato terjatev po četrtem odstavku citiranega člena velja za priznano. To izključuje tezo, da je prenehala s pobotom. Tako ugotovljeno terjatev je stečajni upravitelj dolžan upoštevati pri glavni razdelitvi ter je upnik pridobil pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugovor toženca o zakonskem pobotu je tako neutemeljen iz že omenjenega razloga.
OZ člen 239, 240.. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič in/ali pravdnih strank) pomenijo takšno zahtevo. Zgolj iz razloga, ker sta pravdni stranki predlagali razna zaslišanja, torej sodišču naroka ni bilo treba izvesti. Tudi sicer pa gre pri uveljavljanju kršitve 454. člena ZPP za relativno postopkovno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ni dovoljen pritožbeni razlog.
V otvoritvenem poročilu navedena likvidacijska vrednost premoženja dolžnika je primerna. Če pa se bo med postopkom osebnega stečaja izkazalo, da je terjatev izterljiva v manjšem znesku od njene likvidacijske vrednosti, navedene v otvoritvenem poročilu, kar bi pomenilo, da bodo tudi manjši stroški, ki so odvisni od te vrednosti (npr. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev), pa lahko sodišče glede teh stroškov predračun stroškov naknadno spremeni (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - razlog za umik tožbe - potrebni stroški - potni stroški pooblaščenca - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
Že sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno razmejilo med vsebinami, do katerih je policija prišla z lastno dejavnostjo in vsebinami, ki so bile policiji s posameznega elektronskega naslova neposredno ali po tretjih osebah, praviloma oškodovancih, posredovane. Pri slednjih je obseg varstva zasebnosti imetnika elektronskega naslova razumljivo ožji, če je že prezreti, da so po drugem odstavku 83. člena ZKP predmet izločitve le v zakonu določeni in ne že vsi dokazi.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica do ugovora - dovoljenost ugovora - zavrženje ugovora - kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi
491. člen ZKP ureja samo situacije, ko je predlog za izrek varnostnega ukrepa vložen po opravljeni preiskavi oziroma po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih, ne pa tudi, kadar med glavno obravnavo državni tožilec spremeni obtožni akt tako, da predlaga izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Takšne situacije namreč ureja 493. člen ZKP.
Z izrecno navedbo, da je v primeru vložitve ugovora pred nadaljevanjem obravnave treba o ugovoru odločiti, je torej zakonodajalec dopustil možnost, da se ugovor vloži tudi, kadar pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi. Varnostni ukrepi so namreč posebna vrsta kazenskih sankcij, ki so prav tako prisilne narave in lahko močno posežejo v osebnost in pravice posameznika. Za izrek varnostnega ukrepa je temeljno izhodišče storilčeva nevarnost, zato je prav, da imajo v tem postopku obdolženci enake pravice, torej pravico do ugovora zoper predlog.
vključevanje na prednostno cesto - trčenje dveh motornih vozil
Toženkina zavarovanka bi se morala na cesto vključiti tako, da tožniku, ki je vozil po cesti s primerno hitrostjo, ne bi bilo potrebno zavirati ali obvoziti njenega vozila, da bi preprečil trčenje.
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023006
ZKP člen 413, 413/1. KZ-1 člen 223, 223/2.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Jedro vložene zahteve za obnovo postopka in sedaj obravnavane pritožbe predstavljajo trditve, da bi oškodovanec ob dolžnem oziroma zakonitem ravnanju Okrajnega sodišča v Grosupljem prišel do poplačila svoje terjatve iz obsojenčevega nepremičnega premoženja, kar za odločitev v tej kazenski zadevi ni relevantno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno izhajalo iz stanja zemljiške knjige, kakršno je bilo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja leta 2010 in kakršno je bilo tedaj znano tudi obsojencu, zato je navedbe obrambe o subjektivnih znakih očitanega kaznivega dejanja pravilno presojalo v tem okviru. Predvsem pa je ključno, da je bila v kazenskem postopku obravnavana škoda, ki je oškodovancu nastala kot posledica obsojenčevega ravnanja zaradi nezmožnosti poplačila iz njegovega premičnega premoženja. Očitno je, da vzročne zveze med obsojenčevim ravnanjem in oškodovancu nastalo škodo ni mogla pretrgati v času storitve kaznivega dejanja neznana napaka izvršilnega sodišča, niti več let kasneje sklenjena sodna poravnana, saj bi se oškodovanec ob izostanku obsojenčevega kaznivega dejanja vendarle lahko poplačal iz obsojenčevih premičnin v postopku rubeža, a mu je obsojenec z inkriminiranim ravnanjem to preprečil.
neupravičena pridobitev - izostanek pravne podlage - obogatitev in prikrajšanje - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je že v tožbi kot pravno podlago svoje terjatve navajala tudi neupravičeno pridobitev iz 190. člena OZ, zato sodišče v ničemer ni prekoračilo pravne podlage. Poleg tega pa sodišče tudi ni vezano na pravno podlago zahtevka, ki jo navede tožeča stranka, torej pravne podlage sploh ne more prekoračiti. Glede na ponujena dejstva pa mora sodišče zahtevek presoditi iz vseh pravnih podlag, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev za utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP-UPB3 člen 241, 287, 287/2. ZKP-UPB4 člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/3. URS člen 27, 30. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13, 13/1, 14.
duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Četudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pritožbena obravnava
O pritožbi je pritožbeno sodišče odloča drugič. S sklepom je pritožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni jasno razvidno, ali je bil sporni dokaz (USB ključek) izveden ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da ga je vpogledalo, poslušalo pa ne. Pri tem je pritožbeno sodišče nakazalo, naj se v ponovljenem postopku ta dokaz jasno izvede s poslušanjem in ga oceni. Zlasti zaradi slednjega, češ da gre za pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče RS s sklepom pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje, da samo izvede sporni dokaz.
Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeno obravnavo (348. člen ZPP), na kateri je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo spornega dokaza, sicer pa je ponovilo izvedbo in zavrnitev dokazov iz prvostopenjskega postopka, pri čemer se strinja z razlogi za zavrnitev ostalih dokazih predlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO
VSL00017445
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-3, 327, 327/1, 354, 354/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški cenitve - cenitev nepremične - stroški stečajnega postopka - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Za tako cenitev je kvečjemu utemeljeno priznati stroške za zahtevno pisno cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, ne pa dodatno še nagrado za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v računu cenilke in upraviteljevem predlogu ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika). Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika.
zamuda na narok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.