CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017553
OZ člen 619, 648. ZPP člen 285, 287, 287/2.
podjemna pogodba - vsebina obveznosti - končni rezultat - končanje posla - obligacija končnega rezultata - odstop naročnika od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstopna pravica - pravica do plačila - sodba presenečenja - breme dokazovanja - drugačna pravna presoja dejanja - materialno procesno vodstvo - enakost orožij med strankama - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika.
Podjemnik nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Glede na pojasnjeno zato v obravnavani zadevi ni odločilno, da je tožeča stranka z rešitvijo, ki jo je toženi zagotovila do 24. 12. 2015 oziroma do toženkinega odstopa od pogodbe, omogočila poslovanje v skladu s takrat veljavnimi predpisi, kot tudi ne, da je to rešitev tožena stranka uporabljala, pač pa je odločilno, da sta obe stranki šteli, da omenjena rešitev ne ustreza končni rešitvi v smislu predmetne podjemne pogodbe.
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega (tožene stranke) samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Za sodbo presenečenja bi šlo, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“ in da bi ji celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga. To tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna samo stranka in ne v naprej sodišče. Na tak način bi sodišče s stranko navezalo takšen dialog, da bi prevzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti, porušeno pa bi bilo tudi načelo „enakosti orožij“ pravdnih strank.
OZ člen 239, 240.. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje prič in/ali pravdnih strank) pomenijo takšno zahtevo. Zgolj iz razloga, ker sta pravdni stranki predlagali razna zaslišanja, torej sodišču naroka ni bilo treba izvesti. Tudi sicer pa gre pri uveljavljanju kršitve 454. člena ZPP za relativno postopkovno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ni dovoljen pritožbeni razlog.
priglasitev udeležbe v postopku - status udeleženca v postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - sodni register - vpis v sodni register - vročanje subjektu vpisa v sodni register
Registrsko sodišče je sledilo predlogu pritožnika iz njegove priglasitve udeležbe v tem postopku, saj mu je izpodbijani sklep vročalo takoj po njegovi izdaji. Iz navedenega je razbrati, da je sodišče pritožniku priznalo status udeleženca v predmetnem postopku (17. člen ZSReg). Čim pa je tako mora sodišče izvesti kontradiktoren postopek in z udeležbo tretjega ter njegovimi argumenti, s katerimi nasprotuje predlogu za vpis sprememb, seznaniti predlagatelja in ga pozvati k odgovoru. Le tako lahko ugotovi, ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti predmetni registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg), ali pa bo predhodno vprašanje lahko rešilo samo (prvi odstavek 33. člena ZSReg).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 428, 428/1, 428/1-2, 433, 433/1, 439, 440. ZGD člen 58, 58/1, 58/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - izbrisni razlog - pravni interes predlagatelja - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Upravičeni predlagatelj je kot oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (subjekta vpisa) lahko predlagal začetek postopka izbrisa (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP). Predlagatelj je torej lahko uveljavljal svoje procesno upravičenje le iz izbrisnega razloga, ker je subjekt vpisa posloval na naslovu, za katerega ni imel dovoljenja lastnika objekta.
Predlagatelj je svoje procesno upravičenje imel ob vložitvi predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra do trenutka, ko je registrsko sodišče s sklepom Srg 2018/27501 z dne 11. 7. 2018 pri subjektu vpisa izdalo sklep o vpisu spremembe poslovnega naslova. Predlagatelj od navedenega trenutka dalje procesnega upravičenja ne more zadržati, ne glede na dejstvo, da je subjekt vpisa res po izteku ugovornega roka spremenil svoj poslovni naslov.
Predlagatelj namreč nima procesne legitimacije vplivati na začetek postopka izbrisa subjekta vpisa na podlagi drugega izbrisnega razloga, ampak mu zakon to upravičenje daje le za vložitev predloga, da domnevno obstaja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost. Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018780
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
prekoračitev trditev - pravica do izjave - vplačila v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov
Pravica do izjavljanja je kršena tudi takrat, ko sodišče odločitev opre na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala in o katerih se zato nobena od njiju ni mogla izjaviti.
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa, in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še, če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja. Zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - osebne okoliščine - kaznivo dejanje - ovire za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - razlog za umik tožbe - potrebni stroški - potni stroški pooblaščenca - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.
Že sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno razmejilo med vsebinami, do katerih je policija prišla z lastno dejavnostjo in vsebinami, ki so bile policiji s posameznega elektronskega naslova neposredno ali po tretjih osebah, praviloma oškodovancih, posredovane. Pri slednjih je obseg varstva zasebnosti imetnika elektronskega naslova razumljivo ožji, če je že prezreti, da so po drugem odstavku 83. člena ZKP predmet izločitve le v zakonu določeni in ne že vsi dokazi.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - skupni del stavbe - kataster stavb - vpis v kataster stavb - katastrski elaborat - spremembe vpisov v katastru stavb
Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica do ugovora - dovoljenost ugovora - zavrženje ugovora - kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi
491. člen ZKP ureja samo situacije, ko je predlog za izrek varnostnega ukrepa vložen po opravljeni preiskavi oziroma po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih, ne pa tudi, kadar med glavno obravnavo državni tožilec spremeni obtožni akt tako, da predlaga izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Takšne situacije namreč ureja 493. člen ZKP.
Z izrecno navedbo, da je v primeru vložitve ugovora pred nadaljevanjem obravnave treba o ugovoru odločiti, je torej zakonodajalec dopustil možnost, da se ugovor vloži tudi, kadar pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi. Varnostni ukrepi so namreč posebna vrsta kazenskih sankcij, ki so prav tako prisilne narave in lahko močno posežejo v osebnost in pravice posameznika. Za izrek varnostnega ukrepa je temeljno izhodišče storilčeva nevarnost, zato je prav, da imajo v tem postopku obdolženci enake pravice, torej pravico do ugovora zoper predlog.
trditveno breme - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - kratkoročne terjatve
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pritožbena obravnava
O pritožbi je pritožbeno sodišče odloča drugič. S sklepom je pritožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni jasno razvidno, ali je bil sporni dokaz (USB ključek) izveden ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da ga je vpogledalo, poslušalo pa ne. Pri tem je pritožbeno sodišče nakazalo, naj se v ponovljenem postopku ta dokaz jasno izvede s poslušanjem in ga oceni. Zlasti zaradi slednjega, češ da gre za pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče RS s sklepom pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje, da samo izvede sporni dokaz.
Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeno obravnavo (348. člen ZPP), na kateri je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo spornega dokaza, sicer pa je ponovilo izvedbo in zavrnitev dokazov iz prvostopenjskega postopka, pri čemer se strinja z razlogi za zavrnitev ostalih dokazih predlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
trditveno in dokazno breme - prerekanje trditev - pobot
Tožena stranka bi morala potem, ko ji je tožeča stranka prerekala kakršno koli plačilo pobotne terjatve, navesti konkretna dejstva o izvedenih plačilih (kdaj, koliko, kako je bilo plačanega). Šele če bi pritožnica izpolnila trditveno breme in navedla konkretna dejstva o izvedenih nakazilih, bi moralo sodišče izvesti predlagane dokaze oziroma pojasniti, zakaj jih ni izvedlo.
ZDavP-2 člen 145, 157. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 239.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka - seznam izvršilnih naslovov - davčni dolg - izpodbijanje seznama izvršilnih naslovov - davčna izvršba - sodna izvršba - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - opredelitev do nerelevantnih navedb
Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi, ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe.
neupravičena pridobitev - izostanek pravne podlage - obogatitev in prikrajšanje - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je že v tožbi kot pravno podlago svoje terjatve navajala tudi neupravičeno pridobitev iz 190. člena OZ, zato sodišče v ničemer ni prekoračilo pravne podlage. Poleg tega pa sodišče tudi ni vezano na pravno podlago zahtevka, ki jo navede tožeča stranka, torej pravne podlage sploh ne more prekoračiti. Glede na ponujena dejstva pa mora sodišče zahtevek presoditi iz vseh pravnih podlag, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev za utemeljenost tožbenega zahtevka.