ZPP člen 8, 12, 213. ZFPPIPP-UPB8 člen 243, 243/2, 458, 458/3, 458/4.
celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno, navedlo razloge za zavrnitev dokazov, za katere je ocenilo, da niso relevantni ter da z njimi tudi ni mogoče ugotavljati odločilnih dejstev in se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je "sodišče popolnoma neargumentirano zavrnilo vse predlagane dokaze tožnika".
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
zamuda na narok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
trditveno in dokazno breme - ugovor nenastale pravice - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu
Trditveno in dokazno breme glede domnevnih napak pri knjiženju prometa, konkretno, da tožeča stranka toženi stranki knjiži stroške, ki niso toženkini, s čimer ta smiselno zatrjuje, da vtoževana terjatev ne obstaja, predstavlja ugovor nenastale pravice. Ta ugovor pa spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Tožena stranka bi zato morala določno opredeliti domnevne napake knjiženja prometa (npr. pri konkretno kateri transakciji, kdaj in katera napaka, ki ji gre v škodo, naj bi ji nastala). Pritožnica pa niti ne trdi, da je takšno trditveno breme zmogla (čeprav je dejstvo, da knjiženi stroški predstavljajo porabo po njeni plačilni kartici in gre torej za podatke iz njene spoznavne sfere).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pritožbena obravnava
O pritožbi je pritožbeno sodišče odloča drugič. S sklepom je pritožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni jasno razvidno, ali je bil sporni dokaz (USB ključek) izveden ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da ga je vpogledalo, poslušalo pa ne. Pri tem je pritožbeno sodišče nakazalo, naj se v ponovljenem postopku ta dokaz jasno izvede s poslušanjem in ga oceni. Zlasti zaradi slednjega, češ da gre za pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče RS s sklepom pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje, da samo izvede sporni dokaz.
Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeno obravnavo (348. člen ZPP), na kateri je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo spornega dokaza, sicer pa je ponovilo izvedbo in zavrnitev dokazov iz prvostopenjskega postopka, pri čemer se strinja z razlogi za zavrnitev ostalih dokazih predlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.
trditveno breme - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - kratkoročne terjatve
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO
VSL00017445
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-3, 327, 327/1, 354, 354/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški cenitve - cenitev nepremične - stroški stečajnega postopka - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Za tako cenitev je kvečjemu utemeljeno priznati stroške za zahtevno pisno cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, ne pa dodatno še nagrado za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v računu cenilke in upraviteljevem predlogu ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika). Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018780
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
prekoračitev trditev - pravica do izjave - vplačila v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov
Pravica do izjavljanja je kršena tudi takrat, ko sodišče odločitev opre na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala in o katerih se zato nobena od njiju ni mogla izjaviti.
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa, in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še, če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja. Zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - osebne okoliščine - kaznivo dejanje - ovire za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.
V okoliščinah konkretnega primera, upoštevaje predvsem, da so bili skoki iz višine na blazino organizirani v sklopu množične prireditve ("Večerov piknik"), da je tega dne bilo izvedenih "več kot 300 skokov" in da se je poškodovala zgolj tožnica, takšen rekvizit pa je namenjen množični uporabi, torej brez posebnih omejitev pri uporabnikih in za zabavo, pri katerem je tudi statistična verjetnost nastanka poškodbe zelo majhna, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka toženke ni odgovorna za tožničino poškodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023006
ZKP člen 413, 413/1. KZ-1 člen 223, 223/2.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Jedro vložene zahteve za obnovo postopka in sedaj obravnavane pritožbe predstavljajo trditve, da bi oškodovanec ob dolžnem oziroma zakonitem ravnanju Okrajnega sodišča v Grosupljem prišel do poplačila svoje terjatve iz obsojenčevega nepremičnega premoženja, kar za odločitev v tej kazenski zadevi ni relevantno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno izhajalo iz stanja zemljiške knjige, kakršno je bilo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja leta 2010 in kakršno je bilo tedaj znano tudi obsojencu, zato je navedbe obrambe o subjektivnih znakih očitanega kaznivega dejanja pravilno presojalo v tem okviru. Predvsem pa je ključno, da je bila v kazenskem postopku obravnavana škoda, ki je oškodovancu nastala kot posledica obsojenčevega ravnanja zaradi nezmožnosti poplačila iz njegovega premičnega premoženja. Očitno je, da vzročne zveze med obsojenčevim ravnanjem in oškodovancu nastalo škodo ni mogla pretrgati v času storitve kaznivega dejanja neznana napaka izvršilnega sodišča, niti več let kasneje sklenjena sodna poravnana, saj bi se oškodovanec ob izostanku obsojenčevega kaznivega dejanja vendarle lahko poplačal iz obsojenčevih premičnin v postopku rubeža, a mu je obsojenec z inkriminiranim ravnanjem to preprečil.
ZST-1 člen 1, 1/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1.
napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da iz priloge 1 ZST-1 izhaja, da znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 2.500,00 EUR 60,00 EUR (16. člen ZST-1), pravilno odmerilo sodno takso za napoved pritožbe zoper sodbo. Zato tožena stranka zgolj s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ne more biti uspešna.
Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse - pravnomočnost sodbe - vložitev pritožbe - procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca; v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja.
Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe, sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016989
ZDZdr člen 39, 39/1. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 19, 32.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - prisilna hospitalizacija - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - vožnja motornega vozila - osebna svoboda - svoboda gibanja - izvedenec psihiatrične stroke
Pritožbeno sodišče sprejema neposredne ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, oprto tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter poročilo policije, da udeleženka zaradi svoje bolezni huje ogroža sebe in druge. Ni namreč zmožna kontrole svojega vedenja, ogroža naključne mimoidoče, v bolezenskem stanju je tudi že vozila avtomobil, v domačem okolju pa je agresivna.