Dejstvo, da interniranec ni v internacijo poslan šele po začetku vojne, ampak že pred njo, ali da internacija ni nastala šele 6.4.1941, ampak se je takrat le nadaljevala oziroma da je interniranec prestajal internacijo tudi že v času, ki se mu ne more vštevati v dobo za status žrtve, žrtvi ne more odvzeti statusa in upravičenj za čas internacije med vojno, seveda, če je bila ta internacija v pogojih 1. in 2. člena ZZVN.
dovoljenje za stalno prebivanje - upravni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke - kršitev načela materialne resnice - odločanje o ugovoru stranke
Pritožbene navedbe tožnikov v upravnem postopku, da so bili pri upravnem organu napačno napoteni, da naj začasno prebivališče urejajo na veleposlaništvu RS v Z., ki je nato njihovo vlogo reševalo več mesecev, zaradi česar je nastala prekinitev v začasnem prebivanju, bi bile utemeljene, če so tožniki vloge pri veleposlaništvu vložili pravočasno. Ker upravni organi tega ugovora niso preverili, je podana kršitev zaslišanja strank in materialne resnice, sodišče pa je storilo kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Pooblastila družbenega pravobranilca v smislu 8. člena ZDruP je treba razlagati v okviru pooblastil po določbah ZLPP. Ta je v 6.alinei pravega odstavka 2. člena izrecno izključil uporabo tega zakona za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje, zato Družbeni pravobranilec v spornem primeru ni imel tožbenega upravičenja.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/2, 158, 192, 192/1. Zces. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (1988).
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje cest - pluženje in posipavanje - zimske razmere - profesionalna skrbnost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca
Tožena stranka ni zadostila svoji obveznosti vzdrževanja cest v zimskem času tako, da bi bila konkretna cesta sposobna za varen promet. Tožena stranka ni dokazala, da je bila cesta takšna, da bi tožnik lahko vozil po nepoledenelem cestišču. Tudi izgovarjanja na to, da mora toženec skrbeti za veliko cest in da je vzdrževanje drago, ni mogoče upoštevati, saj v obravnavanem primeru ni šlo za novo zapadli sneg, tako da je imel toženec dovolj časa, da bi izvedel ustrezne ukrepe in poskrbel za tako cestišče, na katerem bi bila mogoča varna vožnja. Vzdrževanje cest je seveda drago, toda poškodbe ljudi zaradi malomarnega vzdrževanja so tudi drage, predvsem pa so nedopustne.
ZPP člen 360, 360/1.ZOR člen 99, 99/1, 99/2.SZ člen 117, 119, 120, 130.
razlaga pogodb - obrazložitev sodbe - pripoznava terjatve - pripoznava dolga po temelju
V prvem odstavku 99. člena ZOR je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb - njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pravilo drugega odstavka istega člena pride v poštev le pri spornih pogodbenih določilih. Kot taka je treba razumeti le tista določila, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovana, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Dolžnik lahko pripozna dolg na različne načine. Skupni imenovalec takih ravnanj pa je, da so naperjena proti upniku in da na njihovi podlagi upnik lahko razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
Sodišče druge stopnje mora v obrazložitvi sodbe presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Z revizijo uveljavljana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka bi bila torej storjena, če bi pomanjkanje razlogov v obrazložitvi izpodbijane sodbe druge stopnje predstavljalo pomanjkanje razlogov o odločilnih navedbah pritožbe.
S sprejemom odločitve o izbiri ponudnika in obvestilom, da je izbran, je tožena stranka sprejela obveznost, da s tožečo stranko sklene pogodbo. V taki situaciji je treba njuno razmerje presojati analogno po določbi 604. člena ZOR, ki govori o sklenitvi pogodbe o delu po licitaciji. Ker z izbranim ponudnikom (tožečo stranko) ni sklenila pogodbe, mu mora povrniti škodo - izgubljeni dobiček.
ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195/2, 389, 389/2, 392.
odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - odstop terjatve - izbris tožeče stranke iz sodnega registra - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - privolitev stranke v subjektivno spremembo tožbe - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Odtujitev stvari ali pravice po nastanku litispendence povzroči spremembo v matrerialnopravnem, ne pa v procesnopravnem razmerju. Tako tožnik ostane še naprej tožnik (subjekt procesnopravnega razmerja), čeprav je vtoževano terjatev po nastopu litispendence cediral nekomu drugemu. Tisti, ki je pridobil terjatev (cesionar), namreč ne stopi avtomatično v proces (namesto) cedenta. Za to je potrebna tudi privolitev nasprotne stranke, sicer cesionar ni upravičen procesno uveljavljati materialnopravnega zahtevka (odstopljene terjatve).
Stranki, ki je prenehala obstajati pred izdajo pritožbene odločbe in ki zaradi zaključka stečaja nima pravnega naslednika, ni mogoče pravno učinkovito vročiti sodbe sodišča druge stopnje. Prav tako (zaradi prekinitve postopka) ne more pravno učinkovito opraviti pravdnih dejanj v revizijskem postopku. Ob takšni procesni situaciji (ko ni pogojev za nadaljevanje pravdnega postopka) pa nasprotna stranka ne more biti v negotovosti glede svojega pravnega položaja. Zato nima pravnega interesa za revizijo.
ugoditev dokaznemu predlogu ene stranke - zavrnitev dokaznega predloga druge stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Opustitev izvedbe dokazov, ki jih je predlagala ena stranka, ob hkratni ugoditvi dokaznim predlogom nasprotne stranke lahko pomeni kršitev načela kontradiktornosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Če bi šlo za tako kršitev v postopku na prvi stopnji in je sodišče druge stopnje na pritožbo tožene stranke ne bi sankcioniralo, bi tako kršitev storilo tudi samo in jo je tako dovoljeno uveljavljati z revizijo (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Na pravilnost in zakonitost sodbe pa taka kršitev lahko vpliva, če se nanaša na dokazovanje odločilnih dejstev.