določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - tehtni razlogi
Ni podlage za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, če predlagatelj predlaga, naj bi sodišče, ki zadevo obravnava, to obravnavalo še naprej. Tu ne gre za določitev drugega namesto sodečega sodišča. Izhajati je treba iz sedanje procesne situacije in je preuranjeno navajanje oziroma upoštevanje možnosti, da se bo sodeče sodišče izreklo za krajevno nepristojno.
pripor - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o priporu - odprava pripora
Ker je rok iz 6. odstavka 202. člena ZKP instrukcijski, mora pritožbeni senat odločiti o pritožbi zoper sklep o priporu, čeprav je predpisani 48-urni rok že potekel. Zgolj zaradi prepozne odločitve o pritožbi izpodbijani sklep senata ni nezakonit.
Zakon ne določa, da mora isti priporni razlog obstajati za vsa kazniva dejanja, zaradi katerih je obdolženec v priporu.
ZOR člen 99, 99/1, 100. Splošni pogoji zavarovanja AO 95 člen 6, 6/1. Splošni pogoji zavarovanja AO plus 95 člen 6, 6/1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dodatno zavarovanje - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - razlaga splošnih pogojev - izključitev zavarovanega teritorialnega območja - sistem zelene karte
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb je dodatno zavarovanje, ki se lahko sklene skupaj z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti. Ker gre za dodatno zavarovanje, je jasno, da se v splošnih pogojih takega zavarovanja urejajo predvsem njegove posebnosti in da se ne povzema določb splošnih pogojev osnovnega avtomobilskega zavarovanja. Temu je tudi namenjena za tožnika sporna določba prvega odstavka 6. člena AO+95 zavarovanja, po kateri se za to zavarovanje smiselno uporabljajo tudi pogoji za osnovno zavarovanje, če niso v nasprotju s temi pogoji. Pravkar navedena določba je razumljiva in jasna. Zato jo je v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZOR treba uporabiti tako, kot se glasi.
Po določbi prvega odstavka 6. člena splošnih pogojev AO 95 pa zavarovanje velja le za območje Republike Slovenije in za ozemlje dežel članic sistema zelene karte, če ni drugače dogovorjeno. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da Belorusija v času nesreče in tudi še sedaj ne spada v območje dežel članic sistema zelene karte in ker se niti ne zatrjuje, da bi bilo ob sklepanju pogodbe dogovorjeno drugače (npr. razširitev veljavnosti zavarovalne pogodbe tudi na druga območja z doplačilom premije), so razlogi obeh sodišč za zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma za zavrnitev tožnikove pritožbe materialnopravno pravilni.
pogodba o leasingu - neveljavnost pogodbe - oblika pogodbe - teorija realizacije - konvalidacija - solidarno poroštvo - odplačilo kredita
Ker ZOR ne ureja pogodb o leasingu, se zanje smiselno uporabljajo tiste zakonske določbe, ki so po značilnosti najbližje konkretni pogodbi. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na uporabo 550. člena ZOR, kadar se še uporabljajo pravila o prodaji na obroke.
Obveznost prvega toženca odplačati kredit temelji na pogodbi o leasingu in na prvem odstavku 542. člena v zvezi s 550. členom ZOR. Obveznost druge toženke pa temelji tudi na pogodbi o leasingu, ki jo je podpisala in pri kateri je nastopala kot porok in plačnik, ter na 3. odstavku 1004. člena ZOR.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti sodbe
Po 95. členu ZMZPP je mogoče priznati tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis, če je priloženo potrdilo o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Na to je bil predlagatelj opozorjen že v sklepu Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2001, izrecno pa ga je na to opozorilo še sodišče prve stopnje. Po tem je sicer res predložil ustrezno dokumentacijo v zvezi s sodbo na podlagi pripoznave, ni pa predložil potrdila o pravnomočnosti sklepa Občinskega sodišča v Novem Pazarju pod opr. št. I. br. 2323/91 z dne 11. 9. 1991, ki je bil že prej predložen v originalu, toda prevod odločbe ne vsebuje zaznamka o pravnomočnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da predlagatelj tega potrdila ni predložil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22248
ZKP člen 344, 344/2.KZ člen 215, 215/1.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave zaradi spremembe obtožbe - kazniva dejanja zoper premoženje - zatajitev
Ker opis kaznivega dejanja ni bil spremenjen tako, da bi se karkoli dodalo, kar ni bilo obseženo že v prvotnem tenorju obtožnega predloga in je bila glede tega možna obramba že na prejšnjih narokih za glavno obravnavo, sodišče z zavrnitvijo obsojenčevega predloga glede roka za pripravo obrambe ni kršilo določbe 2. odstavka 344. člena ZKP.
Kaznivo dejanje zatajitve po 1. odstavku 215. člena KZ praviloma temelji na civilnopravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Posplošeno sklicevanje na pritožbene navedbe in v njej uveljavljane pritožbene razloge ne izpolnjuje zakonskih kriterijev glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, zato jih Vrhovno sodišče ne more preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
S tem da je sodišče navedlo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je odreditev pripora zoper obdolženca neogibno potrebna za potek postopka, je hkrati izrazilo stališče, da z milejšimi ukrepi obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti.
Ker gre za plačilo glavnic iz dveh pogodb, torej za dve različni dejanski podlagi, je sodišče obravnavalo oba tožbena zahtevka v znesku 600.000 tolarjev in 700.000 tolarjev po drugem odstavku 182. člena ZPP. Obrestni zahtevek iz teh pogodb je akcesorne narave in temelji na pravni podlagi, ki opredeljuje zamudne obresti. Na to ne vpliva, da ga tožnica oblikovala ločeno, po umiku pa znašajo kapitalizirane obresti za obe pogodbi skupaj 450.685 tolarjev. Tako se izkaže, da tožbeni zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in da ne gre za tožbeni zahtevek po prvem odstavku 182. člena ZPP.
ZPP člen 384, 384/1, 384/2, 377.ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - samostojni podjetnik posameznik kot oškodovanec
Treba je poudariti, da je toženec z neresničnimi trditvami o cenah in kvaliteti z dejavnostjo tožeče stranke povezanih storitev predvsem zmanjšal poslovni ugled slednje. Vendar s tem povezane prizadetosti tožnice ter stopnje in trajanja njenih duševnih bolečin kot fizične osebe ni mogoče ocenjevati neodvisno od učinkov zmanjšanja poslovnega ugleda, ki se po naravi stvari odrazi predvsem v premoženjski sferi. Na tem področju pa tožničino prikrajšanje zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja ni bilo ugotovljeno. To tožnici sicer še ne krati upravičenja do odškodnine za nepremoženjsko škodo (za duševne bolečine), saj je človek celovita in nedeljiva osebnost; vendar se udejstvuje na različnih področjih in se zato tudi kršitve osebnostnih pravic kažejo na različnih področjih in na različne načine. Toženčevo ravnanje pa ni bilo naperjeno zoper tožnico kot osebo, temveč le zoper opravljanje njene poslovne dejavnosti - in to brez negativnih učinkov na področju, kateremu je namenjena (premoženjskem), na nepremoženjskem področju pa z omejitvijo učinka na le eno področje tožničinega udejstvovanja.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1. ZKP (1977) člen 113, 151, 154, 211, 217.
odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih deviz - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja državnih organov
Dokler ni ugotovljeno, katere so bile in do kdaj so obstajale tiste okoliščine, ki so morebiti vendarle preprečevale vrnitev zaseženih deviz pred 18.8.1997 (oziroma obratno: okoliščine, ki so terjale odlašanje z vrnitvijo vse do navedenega datuma), je materialnopravno zmotno sklepanje o pravilnosti postopanja sodišča zgolj na podlagi dejstva, da so bile tožnici vrnjene zasežene devize še pred pravnomočnostjo v kazenskem postopku izdane oprostilne sodbe.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - privilegirana terjatev - kreditna obveznost staršev
V konkretnem primeru finančne zmožnosti obeh staršev otroku lahko omogočijo več kot le eksistenčni minimum. Prav glede na svoje premoženjsko stanje mu lahko starša omogočita celovit razvoj v skladu z načelom otrokove največje koristi.
povrnitev gmotne in negmotne škode - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A
Nedovoljenost revizije glede gmotne škode zaradi nizke vrednosti spornega predmeta. Presoja pravične odmere denarne odškodnine za negmotno škodo in začetek teka zamudnih obresti.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča ZRJ - preživnina - določitev preživnine v odstotku od plače - javni red
Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - načelo sorazmernosti
Ogroženost varnosti ljudi iz 1. odstavka 20. člena URS ne predstavlja le napada na njihovo telesno integriteto, ampak tudi napad na premoženje, predvsem tisto, od katerega je odvisno delo drugih, preživljanje in način življenja.
Pri razlagi pogodb sodišče ugotavlja besedni pomen uporabljenih izrazov, pri razlagi spornih določil pa išče skupni namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava (99. člen ZOR). Ugotavljanje pogodbene volje je dejansko vprašanje, saj sodišče ugotavlja, kakšna je bila prava volja pogodbenih strank.
avtorsko delo - predelava avtorskega dela - kršitev materialnih avtorskih pravic - avtorskopravno varstvo - strokovno mnenje o ekonomski smotrnosti investicije - uporaba avtorskega dela - sprememba oblike avtorskega dela
Tožnikovo delo je strokovno mnenje ali študija, ki temelji na ekonomskih in finančnih znanostih, obravnava pa ekonomsko smotrnost investicije v dogradnjo kletnega prostora, njegovo opremo in izvajanje diskontne prodaje. Pri tovrstnih delih pa ni avtorskopravno varovana njihova vsebina, ideja, misel, ki temelji na znanosti, temveč le njihova zunanja predstavitev.
Zatrjevana vključitev tožnikove investicijske študije v toženkino študijo ni predelava avtorskega dela, saj tožnik ne zatrjuje zraščenosti obeh avtorskih del v nedeljivo celoto.
Razpisna dokumentacija je nezakonita, ker med dokazili o tem, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, pri gospodarskih družbah ni bilo zahtevano obrtno dovoljenje, poleg tega pa se je delala neupravičena razlika med zahtevami do samostojnih podjetnikov, kjer je bilo obrtno dovoljenje zahtevano in med zahtevami do družb, kjer obrtno dovoljenje ni bilo zahtevano.
Sodba disciplinskega sodišča za državne tožilce nima značaja upravnega akta, zoper katerega je v smislu 2. odstavka 1. člena ZUS dopusten upravni spor. Ker tožnica ne zatrjuje, da se z izpodbijanim aktom posega v njene ustavne pravice, tudi ne gre za akt po 3. odstavku 1. člena ZUS.