Pritožbeno sodišče je preizkušalo sodbo prve stopnje izven meja pritožbenih razlogov in izven meja, v katerih jo je smelo preizkusiti po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo in ki je odločilno vplivalo na odločitev o spremembi sodbe prve stopnje. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v pritožbenem postopku.
ZPPSL člen 99, 99/1. ZFPPod člen 23, 23/2, 25, 25/1, 25/2, 30, 30/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka
ZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Ob upoštevanju sicer uveljavljane dejanske in pravne podlage ostalih zahtevkov je pričakovati, da se bo postopek glede zahtevka stranke lažje opravil pred drugim okrožnim sodiščem.
Nesmotrno je podvajati morebitni dokazni postopek.
Iz procesnih razlogov konkretnega primera ni smotrno, da bi samo o enem od številnih zahtevkov odločalo Okrožno sodišče v Mariboru, o vseh ostalih pa Okrožno sodišče v Ljubljani.
razrešitev v.d. direktorja javnega podjetja - stvarna pristojnost
Tožnik, ki ga je z mesta v.d. direktorja javnega podjetja razrešil nadzorni svet (organ ustanovitelja) s tožbo uveljavlja svoje interese zaradi prenehanja delovnega razmerja; zato je za obravnavanje zadeve pristojno delovno sodišče; vprašanje razrešitve z delovnega mesta v.d. direktorja pa je v zadevi predhodno vprašanje.
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - izguba na zaslužku - delo na črno
Ko gre za zahtevek za povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja (195. člen ZOR), mora tožnik navesti ne le, da je zaradi trajnih posledic telesne poškodbe nesposoben za delo, marveč tudi, da se okrnitev sposobnosti za pridobivanje odraža kot premoženjska škoda (če tega ni, oškodovanec nima pravice do odškodnine iz tega naslova). Bistven element tega pa so trditve o oškodovančevi pridobitni sposobnosti pred škodnim dogodkom. Ker pa ob škodnem dogodku tožnik ni bil zaposlen, niti ni bil prijavljen kot iskalec zaposlitve, bi moral svoje trditve o delu na črno konkretizirati, nato pa jih (konkretizirane) dokazno podkrepiti.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 173, 174, 200, 203. ZVD člen 15, 24, 26.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - gostinska dejavnost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - pripomoček za trenje orehov - odpiranje steklenice - višina denarne odškodnine
S tem, ko je toženka kot delodajalka tožnici dovolila uporabo neprimernega in za odpiranje steklenic nevarnega delovnega sredstva, tožnici ni izročila ustreznega navodila in tožnice ni poučila o nevarnosti spornega sredstva za delo, je kršila 15., 24. in 25. člen Zakona o varnosti pri delu. Posledica teh kršitev je, da je nepoučena in neizkušena tožnica s pripomočkom, ki se ne bi smel uporabljati kot delovno sredstvo za odpiranje steklenic, pri prvi uporabi tega pripomočka doživela delovno nezgodo. Pri opravljanju poklicne dejavnosti toženka kot delodajalka ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ni poskrbela za varstvo pri delu, kar pomeni, da je iz malomarnosti odgovorna za tožničino škodo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - dokazni predlog
Ne zadostuje, da stranka utemelji le pravno relevantnost dokaznega predloga, ampak mora izkazati tudi verjetnost, da bi izvedba dokaza odločilno vplivala na drugačno presojo odločilnega dejstva.
vrnitev podržavljenega premoženja - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin
Pri ugotavljanju povečane vrednosti nepremičnin (2. odst. 25. čl. ZDen) in preverbi odškodnine, dane ob podržavljenju (1. odst. 72. čl. ZDen) gre za dva neodvisna temelja, ki ju ni mogoče obravnavati na način, kot to zatrjuje tožeča stranka, saj za to v ZDen ni podlage.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno priznana škoda - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnina - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi posttravmatske motnje, ki je sicer povzročila prestavitev postopka umetne oploditve, vendar ni bila močnejše intenzivnosti, saj se je odražala le v obliki občasne tesnobe, trajala pa je štiri mesece, oškodovanke ne upravičuje do posebne odškodnine iz tega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22240
KZ člen 180, 183.ZKP člen 331, 331/5, 331/6, 338, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - posilstvo - priče - mladoletna priča - zaslišanje mladoletne priče
Če storilcu po subjektivni plati ni mogoče dokazati kaznivega dejanja po 2. odstavku 183. člena KZ, torej vedenja, da gre za otroka, je pravilna opredelitev, da gre za posilstvo po 180. členu KZ. Takšna, za obsojenca ugodnejša kvalifikacija kaznivega dejanja pa na procesni položaj mladoletne oškodovanke kot priče (5. odstavek 331. člena ZKP) nima nikakršnega vpliva.
Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije člen 36. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1, 35/2.
ugotovitev državljanstva - domovinska pristojnost - pogoj za pridobitev državljanstva
Glede na določbo 36. člena Zakona o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije (Ur.l. DFJ, št. 64/45), kasneje Zakon o državljanstvu FLRJ, osebe, ki so imele domovinsko pristojnost v občinah Kraljevine Jugoslavije, niso avtomatično postale državljani Jugoslavije, kajti poleg domovinske pristojnosti je bil pogoj za pridobitev jugoslovanskega državljanstva tudi, da se ne izselijo iz jugoslovanskega področja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
V primeru, ko pritožbeno sodišče delno razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, in sicer glede enega od kaznivih dejanj in odločbo o enotni kazni ter o stroških kazenskega postopka, in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, zoper tako odločbo vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
ZGP člen 50, 50/2. Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe člen 29, 29/1-1. Pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv člen 7, 109, 109/2. Pravilnik o aditivih za živila člen 35, 35/2, 35/3.
Določba 2. odstavka 50. člena ZGP,določa, da se v primeru, če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni enkrat ali večkrat, uporablja predpis, ki je milejši za storilca, se na tak način uporablja le glede predpisa, ki določa gospodarski prestopek, to je v konkretnem primeru Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ne velja pa v vsakem primeru ob spremembi blanketnih določb.
uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - uporaba solastne hiše - prostovoljno prenehanje uporabe solastne stvari - plačilo uporabnine - verzija
Glede na to, da se je tožnik iz hiše prostovoljno izselil, toženka pa je ne uporablja v celotnem obsegu, marveč le del, ki ustreza njenemu deležu (v ključavnicah vrat nekaterih prostorov je tožnik z nasprotne strani namenoma pustil ključ, da bi tako preprečil odklepanje z druge strani), in ker toženka tožniku ni preprečevala vstopa v hišo (tožnik od nje niti ni zahteval izročitve ključev, niti se ni v hišo vračal), njene uporabe ni mogoče opredeliti kot "uporabo tuje stvari".
Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z vsebino solastninske pravice. Pomenilo bi namreč, da bi eden od solastnikov z opustitvijo uporabe solastne stvari ostalim solastnikom onemogočil uporabo te (solastne) stvari. Če bi jo namreč ti še naprej uporabljali, bi zato, ker bi to počeli brez tistega, ki je z uporabo prostovoljno prenehal, morali bodisi plačati uporabnino (verzijski zahtevek iz 219. člena ZOR), bodisi tudi sami prenehati z uporabo. Določba 219. člena ZOR se zato ne nanaša na primere, ko je eden od solastnikov prostovoljno prenehal uporabljati solastno stvar, ostali solastniki pa to upravičenje še naprej izvršujejo, pri čemer s tem izvrševanjem ne kršijo pravice tistega, ki je prenehal z uporabo (ker npr. solastne stvari ne uporabljajo v celoti in ker solastniku, ki je prenehal z uporabo, ne preprečujejo nadaljevanja uporabe).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - zapadlost odškodninske terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od odškodnine za negmotno škodo - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - direktna tožba
Revizijsko sklicevanje na 919. člen ZOR v tej zvezi ni utemeljeno, saj v tem sporu ne gre za obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, pač pa za neposredno, na podlagi zakona vzpostavljeno odškodninsko pravno razmerje med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovornega zavarovanca (1. in 2. odstavek 941. člena ZOR), zaradi katerega ima oškodovanec lastno pravico zahtevati odškodnino od zavarovalnice.
Tožnik ne more uspeti, če ne izpodbija okoliščin, ki se nanašajo na upravičenost tožbe zaradi molka tožene stranke (2. in 4. točka 26. člena ZUS in 1. odst. 65. člena ZUS).
URS člen 22. EKČP člen 6.ZKP člen 16, 16/1, 377, 377/2.
enako varstvo pravic - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti
Čeprav 377. člen ZKP sodišču ne narekuje, da obdolženca seznani s predlogom državnega tožilca, ki ga je dal v zvezi s pritožbo (2.
odstavek 377. člena ZKP), je sodišče dolžno postopati v skladu z določbo 16. člena ZKP, ki določa, da imata v kazenskem postopku obdolženec in tožilec položaj enakopravnih strank, in mu tak predlog vročiti.
KZ člen 25, 26, 127, 127/1, 387, 387/1.ZA-1 člen 1, 2, 3, 3/1.
amnestija - izpolnjevanje pogojev - udeleženci pri kaznivem dejanju
Obsojenec ni samo storilec kaznivega dejanja, saj so za določena kazniva dejanja lahko obsojeni, poleg storilca tudi udeleženci pri kaznivem dejanju. Določbe 25. in 26. člena KZ zato ne določajo kaznivega dejanja, ampak obliko udeležbe pri kaznivem dejanju.