pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - - darilna pogodba - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - predmet pogodbe
Na podlagi darilne pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo je prešla na obdarjenca nepremičnina v celoti, iz tega prenosa ni bilo nič izvzeto, tudi ne gospodarsko poslopje, kot zmotno trdi tožeča stranka.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja ponovitvene nevarnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se varnost ljudi močno ogroža, je potrebna manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih, ko varnost ljudi ni ogrožena v tolikšni meri.
blagovni promet - prodaja stanovanja - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - fiksna pogodbena cena - obresti od vnaprej plačane kupnine - zainteresiranost kupcev
Če prodajalec stanovanja, zgrajenega za trg, ne dokaže, da je ponudil tudi možnost plačila kupnine ob izročitvi stanovanja, mora obračunati in plačati predpisane obresti od vnaprej plačanega zneska.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti, vložene zoper pravnomočen sklep o zavženju zahteve za obnovo postopka, se postavlja vprašanje, ali sta sodišči prve in druge stopnje tudi v zvezi s predloženim zdravniškim spričevalom pravilno ocenili dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni obsodilni sodbi. Takšno ocenjevanje novega dokaza pomeni novo ugotavljanje dejanskega stanja. V postopku za varstvo zakonitosti pa razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22239
KZ člen 252, 252/1, 252/2.ZKP člen 220, 220/1, 224. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 22, 22/4, 24, 24/2, 28, 28/2.
Sedaj veljavne določbe 252. člena KZ (spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 23/99) inkriminirajo pranje denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj. Šele s temi spremembami je kaznivost pranja denarja bila razširjena na vsa predhodna kazniva dejanja, iz katerih izvira denar ali premoženje.
Glede na določbe 252. člena KZ-95, ki niso predpisovale dvojne kaznivosti, obtoženca, ki se jima očita storitev predhodnih kaznivih dejanj, ne moreta odgovarjati za kaznivo dejanje pranja denarja.
Z odredbo, izdano na podlagi 224. člena ZKP, je mogoče odločiti samo o vrnitvi zaseženih denarnih sredstev v nominalnem znesku ne pa tudi o obrestih.
Presoja višine odškodnine zaradi neupravičenega zapora.
Kriterij "navajenosti" na zaporniško okolje je sporen in bi njegova uporaba terjala širšo interpretacijo - tudi z upoštevanjem nasprotnega stališča, po katerem bi lahko povzročila ponovna vrnitev v zapor ob določeni osebnostni strukturiranosti celo večji stres.
S spremembo politične ureditve in s sprejemom Ustave Republike Slovenije je bila družbena lastnina ukinjena. Vendar pa zato v pogojih družbene lastnine sklenjeni pravni posli niso sami po sebi konvalidirali. Pravni inštitut konvalidacije zaradi prepovedi manjšega pomena je namreč treba presojati v okoliščinah in pogojih njihove sklenitve. Prepoved razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem v letu 1983 ni bila prepoved manjšega pomena, ki bi omogočila uporabo drugega odstavka 107. člena ZOR.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - več sredstev izvršbe - krajevna pristojnost - sedež prebivališča dolžnika
Med več sredstvi izvršbe je kot prva navedena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V skladu z drugim odstavkom 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - 75/2002 - ZIZ) je zato krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za izvršbo na denarno terjatev, to pa je sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).
Navodilo o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje člen 4. ZUN člen 51, 51/1-4, 62, 62/2.
lokacija - priglasitev del - adaptacija
Za adaptacijo, ki zahteva priključitev na vročevod, ne zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.
ZPP člen 39, 39/1, 374, 374/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 200.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in stranske terjatve - zavrženje revizije
Dolgoletno čakanje na odškodnino mora imeti (to je sodna praksa pri izjemnih primerih osvojila), svoj odsev v višini prisojene odškodnine. Da to pravilo velja v obravnavanem primeru, ne more biti dvoma glede na 14-letno s strani tožeče stranke nezakrivljeno čakanje.
prodaja stanovanja - jamčevanje za stvarne napake - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - - pristanek kupca - manjvrednost nepremičnine
Če je tožeča stranka vedela, da bodo v sobi stopnice in poševni stropi, ne moreta uveljavljati manjvrednosti kupljenega stanovanja. Če je dovolila montažo električnih omaric drugih odjemalcev na fasado svoje hiše, ne more zahtevati odškodnine za to.
ZTLR člen 13, 13/1, 14, 15, 15/4, 16, 43.SPZ člen 65, 67.ZNP člen 124, 124/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekluzija - pravdni stroški - rok za priglasitev stroškov - varstvo solastninske pravice - razmerje med solastniki - souporaba in soposest - nerazdeljena solastnina - enodružinska hiša - opredeljena priglasitev stroškov
Solastnik stvari - stanovanja oziroma enodružinske hiše lahko s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki jo poseduje in uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo le, če je glede tega stvar razdeljena.
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Zanjo morajo biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Sodišče mora tako ugotoviti, da je (nova) škoda nastala, da je ta v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da je ta dodatna škoda taka, da niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor ne predvideti njenih posledic ter zato ni bila predmet plačila odškodnine - v konkretnem primeru sklenitve poravnave.
nevarna stvar kot pravni standard - odškodninska odgovornost lastnika konja - rekreativno jahanje - običajne nevarnosti
Konj, zlasti če je namenjen rekreativnemu jahanju (in je, kot je za konkretnega konja ugotovilo sodišče prve stopnje, po svojih lastnostih primeren za začetnike), ni nevarna stvar.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - renta
Do rente bi bil tožnik upravičen v tisti višini, ki bi predstavljala razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemal in tistim dohodkom, ki bi ga sicer prejemal, če njegova delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana (primerjaj 195. člena ZOR). Za dosojo rente ni dovolj, da ima oseba zmanjšano delovno zmožnost, ampak mora biti konkretno (v številkah) izkazano tudi, kakšen je znesek - razlika med prejemkom pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti in po njem.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZJO člen 11, 12, 73, 74, 97, 97/2.
povrnitev negmotne škode - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do obveščenosti - javna glasila - odgovornost novinarja - preveritev informacije pred objavo - vrednostna sodba - anonimno pismo - namen zaničevanja
Prvotoženec je naredil v danem trenutku vse, da je dobljene informacije preveril. Vrednostno sodbo o resničnosti trditev v anonimnem pismu si je prvotoženec ustvaril sam. Ta vrednostna sodba temelji na dobljenih informacijah, ki so bile preverjene v taki meri, kakor je bilo v danih okoliščinah mogoče. Tudi revizijsko sodišče pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da prvo toženec ni imel namena žaliti tožnika, ampak je želel le opozoriti na razmere v sodstvu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - paraplegik - dostopnost sodne stavbe
Dejstvo, da je stranka paraplegik in da potrebuje dva močna moška, da ga preneseta v pravo nadstropje sodišča, medtem ko je na sodišču v Mariboru dvigalo in tako potrebuje pomoč le ene osebe, je pogoj za smotrno delegacijo.