KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22277
KZ člen 211, 211/1.ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/1, 101, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - tatvina - premoženjskopravni zahtevek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Zakonski opis kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ, ki vsebuje abstraktni zakonski opis, da je obsojenec drugemu odvzel tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti in ki mu sledi opis konkretnih dejstev in okoliščin, med drugim da je odvzel gotovino in ostale naštete tuje stvari z namenom, da si jih protipravno prilasti, ne zahteva še izrecne navedbe glede protipravne prilastitve.
Sodišče je lahko odločilo tudi o tistem delu oškodovankinega premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obsojenčevim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
Ker vložnik zahteve z ničemer ne izkazuje, da ni mogel uveljavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP v roku iz 41. člena ZKP, tega ne more storiti z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZUN člen 50, 71, 73, 73/1, 75. ZGO člen 33a. ZUS člen 73.
ukrep urbanističnega inšpektorja
Če investitor gradi ali drugače posega v prostor brez predpisanega dovoljenja, pa bi ga moral za tak poseg imeti, je podana podlaga za ukrepanje urbanističnega inšpektorja po 73. členu ZUN.
izpolnjevanje pogojev za priznanje azila - strah oziroma ogroženost - izkazovanje dejanskih okoliščin
Čeprav izhaja tožnik iz etnično mešanega zakona (oče je Albanec, mati pa Srbkinja), zaradi česar naj bi ga Albanci na Kosovu maltretirali, po presoji sodišča te okoliščine ne predstavljajo razlogov za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
varstvo osebnih podatkov - upravni spor - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - začasna odredba - procesna poredpostavka za izdajo začasne odredbe
Ker tožnik po pozivu prvostopnega sodišča ni dopolnil tožbe in ni bilo jasno, ali izpodbija posamični akt po 2. odstavku 1. člena ZUS, ali pa vlaga tožbo za varstvo ustavnih pravic v smislu 3. odstavka 1. člena ZUS, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ker je tožbo kot nepopolno zavrglo. Ker je za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS procesna predpostavka tožba, ki je sposobna za obravnavo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, potem, ko je ugotovilo, da tožba ni sposobna za obravnavo.
Izvršba (rušenje objekta, zgrajenega brez ustreznega upravnega dovoljenja) se obnovi na podlagi izvršljive (dokončne) odločbe inšpektorja, pristojnega za urbanizem. Zoper sklep o stroških opravljene izvršbe je mogoče začeti poseben upravni spor.
ZGO člen 70, 72. ZUP (1986) člen 49, 256. ZUS člen 60, 73.
stranka v upravnem postopku - obravnavanje pritožbe kot obravnavanje predloga za obnovo postopka
Investitorstvo tožnikov je izkazano. Utemeljeno je zato sodišče prve stopnje odpravilo s tožbo izpodbijano odločbo, glede na to, da je v odločbi ugotovljeno dejstvo, da tožnika nista investitorja oziroma udeleženca pri gradnji, v nasprotju s podatki upravnih spisov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek z napotilom, da obravnava pritožbo tožnikov v upravnem postopku kot predlog za obnovo postopka po določbi 256.
prošnja za priznanje azila - izključitveni razlogi - izročitev zaradi prestajanja kazni zapora
Ker je bil tožnik izročen tuji državi zaradi prestajanja zaporne kazni zaradi nepolitičnega kaznivega dejanja, niso upoštevani tožnikovi ugovori, da se ga ne sme izgnati iz države, dokler ni končan postopek za priznanje azila.
ZUN člen 73, 73/1. ZUP (1986) člen 14, 49, 50, 124, 124/2, 218. ZUS člen 1, 1/3, 23, 23/3, 59, 59/1, 72, 72/4, 73. ZDU člen 98.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranka v inšpekcijskem postopku - pritožba zaradi molka organa
V inšpekcijskem postopku, ki se zaradi varstva javnega interesa začne po uradni dolžnosti, prijavitelj nima položaja stranke, zato tudi ne more vložiti pritožbe zaradi molka inšpekcijskega organa.
ZVO člen 36, 96. ZUpr člen 88, 88/1, 94.URS člen 120, 120/1, 153, 153/4. ZUS člen 73. ZST člen 13.ZPPVS člen 7.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - stvarna pristojnost - oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba
Ukrepe, ki jih lahko izreče kršiteljem predpisov inšpektor, lahko določi le zakon. Ker 36. člen ZVO ne daje inšpektorju za okolje pristojnosti, da stranki naloži izvajanje meritev, inšpektor ni imel zakonske podlage za izrek takega ukrepa.
ZST ne daje možnosti, da bi se plačila sodnih taks oprostila pravna oseba, zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ki je zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo je dala tožeča stranka, ki je pravna oseba, zavrnilo.
ZAzil člen 2, 2/1-6, 37, 37/1.ZPP člen 99, 99/4, 343, 343/1, 343/3, 351, 351/1, 352. ZUS člen 16, 73.
azil - zastopanje prosilca za azil
Ker so prosilci prišli v Slovenijo iz varne tretje države - Madžarske, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njihovo vlogo za azil zavrgla na podlagi 1. odstavka 37. člena ZAzil.
Ker so tožniki svoje interese v zvezi z azilom uveljavljali v pritožbi, vloženi po eni pooblaščenki, v kateri so tudi odpovedali pooblastilo drugi pooblaščenki, je pritožbeno sodišče njihovo pritožbo, vloženo po drugi pooblaščenki, zavrglo, ker ni bila nujna za zavarovanje njihovih interesov oziroma preprečitev škode, saj je bilo to storjeno s pritožbo prve pooblaščenke.
V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, niso več mogoči ugovori, ki se nanašajo na temelj zahtevka. Ob ugotovitvi sodišča v sodbi, opr. št. I Pd 437/98-60, da ima tožnik zaradi razveljavitve sklepov tožene stranke pravico do plačila plače oziroma njenega nadomestila do 14.4.1994, niso več upoštevani ugovori tožene stranke o zakonitosti odločb o prenehanju delovnega razmerja tožniku vse do 5.2.1998 in nastopu pravnih posledic ugotovljene nezakonitosti šele po tem datumu.
URS člen 2, 14, 34, 35, 52, 153, 154, 155. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. ZDR člen 20, 24, 66, 88, 89, 100, 101, 102, 116, 119, 143, 144, 145, 159, 197, 200, 211, 240.ZPIZ člen 101, 102, 446.
odpoved (redna) pogodbe o zaposlitvi invalida - razlogi za odpoved delovnega razmerja - utemeljenost odpovednih razlogov
Prenehanje delovnega razmerja delovnemu invalidu pomeni glede na uzakonjeno načelo varovanja njegove zaposlitve izjemen ukrep.
Ugotovljena invalidnina II. ali III. kategorije sama po sebi ni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in tudi ne ustreza kot "osebni" razlog pojmu nesposobnosti iz 2. alinee 1. odstavka 88.
člena ZDR. Izrecno je v zadnji alinei 89. člena ZDR namreč določeno, da invalidnost ni utemeljen razlog za redno odpoved delovnega razmerja.
V socialnem sporu sodišče seveda ni odločalo o tem, ali je bila tožnica z dela po 20.10.1990 odsotna upravičeno ali ne, ampak je odločalo o postavljenem tožbenem zahtevku "naj ugotovi, da je bila tožnica upravičena do bolniškega staleža tudi po 20.10.1990". Ker je bil tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen, na tej podlagi in ugotovljenem dejanskem stanju ni bilo opravičljivega razloga za njeno odsotnost z dela, v postopku pred delovnim sodiščem, ko se je ugotavljalo, ali je delodajalec imel utemeljen razlog za odpoved delovnega razmerja, pa tudi ni uspela dokazati, da je bila z dela odsotna upravičeno.
ZOR člen 73. ZTPDR člen 88, 88/2. ZDR (1990) člen 122, 122/1.
pogodba o zaposlitvi - plača
Pogodba, za katero se zahteva pismena oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
Tožena stranka ni dokazala, na kakšni podlagi je direktor sprejemal odločitve o mesečni plači tožnice (niti tega, da bi sploh izdajal kakšne sklepe o tem). Ob dejanski ugotovitvi, da je bila zadnja dogovorjena izhodiščna bruto plača tožnice zapisana v sklepu z dne 1. 6. 1994, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica od marca 1995 dalje upravičena do plače, v višini določeni s tem sklepom.
Odklonitev delovnih obveznosti, katerih izvršitev je od delavca zahtevala stranka, je tožena stranka v disciplinskem postopku utemeljeno opredelila za hujšo disciplinsko kršitev neizpolnjevanje delovnih obveznosti in delavcu ob ugotovljenih kvalifikatornih okoliščinah zakonito izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, določene s splošnim aktom, če je bilo s kršitvijo povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogroženo življenje ali zdravje delavcev, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije (t. i. kvalifikatorne okoliščine).
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa, niso same po sebi že tudi tiste, ki utemeljujejo odločitev o pogojni odložitvi izvršitve ukrepa, čeprav so nekatere lahko celo iste. Bistvena je "pozitivna prognoza", na kar opozarja izpodbijana sodba.