izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji
Pritožnik se sme v pritožbi sklicevati na kršitev 2. odstavka 371. člena v zvezi s 6. točko 39. člena ZKP le, če je pravočasno, to je v okviru zakonskih rokov, zahteval izločitev, pa je bila zahteva zavrnjena. Ne more pa tega odklonitvenega razloga prvič uveljavljati šele v pritožbenem postopku, ne glede na to, kdaj je zvedel za okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v sodnikovo nepristranskost, še manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti.
upravni spor - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravil postopka
Nevročitev odgovora na tožbo ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ampak se presoja v vsakem primeru posebej, ali je kršitev vplivala oziroma ali bi lahko vplivala na zakonitost odločitve.
dokazovanje - izvedenci - izvedensko mnenje - odprava pomanjkljivosti v mnenju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neupoštevanje postopkovnih napotkov iz 254. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa je toženec v pritožbi ni uveljavljal. Zato se v reviziji na njo ne more sklicevati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna terjatev v tuji valuti - zavrženje revizije
Tožnica je zahtevala plačilo zneska 10.000 DEM v tolarski vrednosti. Kot vrednost spornega predmeta je navedla tolarsko vrednost tega zneska, ki ga je na dan vložitve tožbe preračunala na 970.000 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena.
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 128/4. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - rok za vložitev zahteve za odkup - prekluzivni rok - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima
Primerjava prve in druge pripravljalne vloge tožeče stranke pokaže, da gre za spremenjeno navedbo o bistveni dejanski okoliščini in torej prilagoditev lastnih trditev potrebam postopka. Ker so bile sporne navedbe podane prepozno, so s strani pritožbenega sodišča pravilno opredeljene kot nedovoljene in s tem neupoštevne.
Z zamudo prekluzivnega roka iz 123. člena SZ je tožnik izgubil pravico do odkupa stanovanja po privatizacijskih pravilih.
hramba - gostinska hramba - povrnitev gmotne škode - odškodninska odgovornost hotelirja - kraja vozila s hotelskega parkirišča
Če se tožnica z revizijskimi trditvami, po katerih bi bilo treba parkirišče glede na njegovo lego neposredno ob hotelu šteti za del hotela, parkirana vozila pa za stvari, prevzete v hrambo, zavzema za presojo odgovornosti tožene stranke po pravilih o gostinski hrambi, ji je treba odgovoriti, da se z določbo prvega odstavka 724. člena ZOR predvidena odgovornost gostinca kot shranjevalca nanaša le na stvari, ki so jih "gosti prinesli s seboj". Presoja sodišč prve in druge stopnje, da gostov avtomobil ne spada v to kategorijo stvari, je materialnopravno pravilna.
Ker vidi tožnica podlago za krivdno odgovornost tožene stranke tudi v njeni opustitvi opozorila, da za hrambo avtomobilov ne odgovarja, je treba tudi s tem v zvezi tožnici odgovoriti, da obveščanje gostov o obsegu odgovornosti hotelirja ni njegova dolžnost. Glede odgovornosti, izključene po zakonu, namreč velja, da je ni in ne more nastati zgolj zaradi tega, ker hotelir svojih gostov na to ni opozoril oziroma jih ni s tem za vse možne primere vnaprej seznanil. Velja torej enako kot v obratni smeri, ko hotelir primerov svoje zakonite odgovornosti ne more izključiti zgolj z objavo o izkjučitvi odgovornosti, ki nima nobenega pravnega učinka (primerjaj z določbo 727. člena ZOR).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - višina deležev na skupnem premoženju - soglasje zakonca
Pri pridobivanju skupnega premoženja je pravno pomembno obdobje dejanske zakonske skupnosti in ne tudi čas do formalne razveze zakonske zveze. Vlaganje enega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - ugovor proti sklepu o izvršbi - vročitev verodostojnih listin
Trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, zoper katero je bilo pravno sredstvo vloženo prepozno, teče od dneva, ko je potekel rok za to pravno sredstvo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ker je bil izpodbijani sklep višjega sodišča o podaljšanju pripora izdan v času, ko zoper obdolženca teče preiskava, takšnega sklepa ni možno izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti (4. odstavek 420. člena ZKP).
pritožba - obravnavanje pritožbenih navedb - za odločitev relevantne navedbe strank - nezgodno zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče se mora opredeliti le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. V obrazložitvi svojih odločb pa se sodiščem ni treba opredeljevati do navedb, ki za odločitev niso relevantne, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor objekt postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor, zadostuje ugotovitev, da je investitor objekt postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja.
ZOR člen 12, 17, 17/1, 186, 189, 200, 203, 277, 394, 919, 919/1, 919/3.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne poškodbe - - strah - bodoča škoda - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera pravične denarne odškodnine za negmotno škodo.
Po 189. členu ZOR se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, zato pride do časovnega zamika od nastanka škode do trenutka, ko je odškodnina določena. Če bi sodišče prisodilo tožniku obresti po ZPOMZO od trenutka nastanka škode, bi šlo za dvakratno valorizacijo.
ZVet člen 73, 73/1, 74, 74/2. ZUS člen 73. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javni veterinarski zavodi in zasebna veterinarska dejavnost člen 29, 29/2.
izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne veterinarske službe
Ker veterinarska ambulanta tožeče stranke ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, ki so izrecno določeni v 2. odstavku 29. člena Pravilnika, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje javne veterinarske službe.
Tožnica v reviziji izpodbija samo odločitev o zamudnih obrestih, torej odločitev o postranski terjatvi. Njena vrednost za ugotovitev revizijske vrednosti spornega predmeta ni pomembna, ker se po drugem odstavku 39. člena ZPP postranska terjatev sploh ne upošteva. Zato je treba v primerih, ko se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče
Med preiskavo sodišče v zvezi z obstojem utemeljenega suma ugotavlja le, ali obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, medtem ko ne ocenjuje verodostojnosti posameznih dokazov. Takšna ocena je vselej pridržana razsojajočemu senatu.
Pri podaljšanju pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP je sodišče vezano na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. Predlog, ki vsebuje navedbo okoliščin, zaradi katerih preiskava ni bila končana in zaradi katerih je podaljšanje pripora nujno potrebno, ni pa v njem izrecno utemeljen priporni razlog, je zadostna podlaga, da sodišče o njem odloči.
Izrek sklepa o podaljšanju pripora ni nezakonit, če določa čas trajanja pripora. Zakonske določbe bi bile kršene le v primeru, če bi bil pripor podaljšan izven časovnega okvirja, ki ga določata 1. in 2. odstavek 205. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22266
KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 201, 201/1-3.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - grožnja z neposrednim napadom na telo - pripor - ponovitvena nevarnost
Iz opisa je razvidno, da naj bi bil oškodovani F. navzoč, ko je obdolženec uporabil silo najprej zoper M.K., tako da ga je z roko dvakrat udaril po glavi, zato je obdolženčeva zahteva F.F.-ju, naj mu izroči denar, hkrati vsebovala tudi grožnjo z uporabo fizične sile, ki je element kaznivega dejanja ropa.
Zahteva ne more uspešno izpodbijati sklepa o podaljšanju pripora z zatrjevanjem obstoja le enega (nadaljevanega) kaznivega dejanja namesto več kaznivih dejanj ropa, glede na to da ostajata dogajanje, ki se je primerilo v dejanskosti in je predmet postopka, ter tudi kriminalna količina, ista. Ravno to pa je ključnega pomena pri presoji utemeljenosti suma glede obdolženčevih dejanj, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju danosti tega temeljnega pogoja za pripor.
prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker velja v kazenskem postopku domneva obdolženčeve prištevnosti, ki pa jo je mogoče ovreči (presumptiones juris tantum), se odredi psihiatrični pregled obdolženca le, če nastane sum, da je iz razlogov, naštetih v 1. odstavku 265. člena ZKP, obdolženčeva prištevnost izključena ali zmanjšana.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti odveč, če je dejstvo, ki naj bi se dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo ali če je predlog dan zaradi zavlačevanja postopka.
Predlog za uvedbo postopka zoper obsojenca pri sodniku za prekrške ni dokaz. Tak predlog je dokaz v spoznavnem, ne pa v procesnopravnem pomenu, ni pa nedovoljen dokaz.
rok za vložitev tožbe - odgovornost za stvarne napake - prodaja - jamčevanje za napake - prehodne določbe ZOR - uporaba ODZ
Ker je obligacijsko razmerje med drugo toženko in tožnikom nastalo je pred uveljavitvijo ZOR, je treba za rešitev spora uporabiti pravna pravila ODZ. Po paragrafu 933 ODZ se mora jamčevalne zahtevke iz odplačnih poslov za nepremičnine sodno uveljaviti v treh letih od izročitve stvari. Pogodbo sta tožnik in toženka sklenila leta 1976, ko se je tožnik tudi vselil v sicer še nedokončan objekt, zato je dne 20.11.1978 vložena tožba vložena v okviru triletnega prekluzivnega roka.