Da bi pogodbena stranka odškodninsko odgovarjala za nepravilno izpolnitev, ni dovolj, da se njene posledice pokažejo v premoženjski sferi druge (pogodbi zveste) stranke, pač pa mora biti tudi vzrok zanje v sferi stranke, ki ni pravilno izpolnila. Uporaba 263. člena ZOR zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v škodi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
zaščita kmetije - preveritev pogojev za zaščito kmetije
Po določbi 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za zaščiteno kmetijo opredeli le tiste kmetijsko-gozdarske gospodarske enote, ki so v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb. Zato v sestavo zaščitene kmetije ne sodijo nepremičnine in zemljišča, ki jih je tožnica podedovala skupaj s petimi dediči.
Dejanske ugotovitve obeh sodišč so bile podlaga za pravilen materialnopravni sklep o tožnikovi nedobroverni posesti. Čim pa je tako, tožnik v nobenem primeru ni mogel priposestvovati lastninske pravice na spornih parcelah. Zato niti ni pravno pomembna okoliščina, da v obdobju od 1963 do 1974, ko sta bili sporni parceli v družbeni lasti, priposestvovanje po takrat veljavnem pravu ni moglo teči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - priče - uporaba zapiskov pri zaslišanju
Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi dovolilo priči, da pri zaslišanju uporablja svoje zapiske, še posebno če gre za lastnoročno pisanje, sestavljeno istočasno z dogodkom, pri čemer se šteje, da gre za tako pisanje tudi takrat, če ga je priča sestavila, ko je imela prvo praktično možnost za sestavo beležke, torej ko so vtisi o dejanju še sveži.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22238
KZ člen 302, 302/1, 302/4. ZoNZ člen 46, 46/2, 46/3.ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - policist pripravnik - sprememba obtožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ je pod določenimi pogoji mogoče storiti tudi proti policistu pripravniku, ko ta dejansko opravlja naloge javne varnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati izrečene kazenske sankcije kot previsoke razen v primeru, če gre za nezakonito kazensko sankcijo.
Načelo socialne države je narekovalo vzpostavitev ravnotežja med upravičenci do vrnitve zaplenjenega premoženja oziroma do plačila odškodnine in tistimi, ki bodo te obveznosti dolžni izpolniti.
Podlaga za takšno odločitev je bila med drugim ugotovitev, da so bili tudi tedanji kazenski postopki sredstvo za podržavljanje proizvajalnih sredstev, zato naj bi se tudi krivice, ki so bile storjene z neupravičenimi zaplembami, popravljale po enakih merilih, kot veljajo za tiste, ki jim je bilo na drug način odvzeto premoženje s strani države. Čeprav določba 145.a ZIKS posega v pravice upravičencev retroaktivno, je ta poseg dopusten, saj ga opravičuje javna korist, razlog za poseg v postopke, ki so v teku, pa je bil nujen.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče
Med preiskavo sodišče v zvezi z obstojem utemeljenega suma ugotavlja le, ali obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, medtem ko ne ocenjuje verodostojnosti posameznih dokazov. Takšna ocena je vselej pridržana razsojajočemu senatu.
Pri podaljšanju pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP je sodišče vezano na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. Predlog, ki vsebuje navedbo okoliščin, zaradi katerih preiskava ni bila končana in zaradi katerih je podaljšanje pripora nujno potrebno, ni pa v njem izrecno utemeljen priporni razlog, je zadostna podlaga, da sodišče o njem odloči.
Izrek sklepa o podaljšanju pripora ni nezakonit, če določa čas trajanja pripora. Zakonske določbe bi bile kršene le v primeru, če bi bil pripor podaljšan izven časovnega okvirja, ki ga določata 1. in 2. odstavek 205. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22266
KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 201, 201/1-3.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - grožnja z neposrednim napadom na telo - pripor - ponovitvena nevarnost
Iz opisa je razvidno, da naj bi bil oškodovani F. navzoč, ko je obdolženec uporabil silo najprej zoper M.K., tako da ga je z roko dvakrat udaril po glavi, zato je obdolženčeva zahteva F.F.-ju, naj mu izroči denar, hkrati vsebovala tudi grožnjo z uporabo fizične sile, ki je element kaznivega dejanja ropa.
Zahteva ne more uspešno izpodbijati sklepa o podaljšanju pripora z zatrjevanjem obstoja le enega (nadaljevanega) kaznivega dejanja namesto več kaznivih dejanj ropa, glede na to da ostajata dogajanje, ki se je primerilo v dejanskosti in je predmet postopka, ter tudi kriminalna količina, ista. Ravno to pa je ključnega pomena pri presoji utemeljenosti suma glede obdolženčevih dejanj, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju danosti tega temeljnega pogoja za pripor.
ZVet člen 73, 73/1, 74, 74/2. ZUS člen 73. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javni veterinarski zavodi in zasebna veterinarska dejavnost člen 29, 29/2.
izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne veterinarske službe
Ker veterinarska ambulanta tožeče stranke ne izpolnjuje kadrovskih pogojev, ki so izrecno določeni v 2. odstavku 29. člena Pravilnika, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje javne veterinarske službe.
Tožnica v reviziji izpodbija samo odločitev o zamudnih obrestih, torej odločitev o postranski terjatvi. Njena vrednost za ugotovitev revizijske vrednosti spornega predmeta ni pomembna, ker se po drugem odstavku 39. člena ZPP postranska terjatev sploh ne upošteva. Zato je treba v primerih, ko se z revizijo izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, šteti, da po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Taka revizija ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 367. člena ZPP in je torej nedovoljena.
rok za vložitev tožbe - odgovornost za stvarne napake - prodaja - jamčevanje za napake - prehodne določbe ZOR - uporaba ODZ
Ker je obligacijsko razmerje med drugo toženko in tožnikom nastalo je pred uveljavitvijo ZOR, je treba za rešitev spora uporabiti pravna pravila ODZ. Po paragrafu 933 ODZ se mora jamčevalne zahtevke iz odplačnih poslov za nepremičnine sodno uveljaviti v treh letih od izročitve stvari. Pogodbo sta tožnik in toženka sklenila leta 1976, ko se je tožnik tudi vselil v sicer še nedokončan objekt, zato je dne 20.11.1978 vložena tožba vložena v okviru triletnega prekluzivnega roka.
prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške kot dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker velja v kazenskem postopku domneva obdolženčeve prištevnosti, ki pa jo je mogoče ovreči (presumptiones juris tantum), se odredi psihiatrični pregled obdolženca le, če nastane sum, da je iz razlogov, naštetih v 1. odstavku 265. člena ZKP, obdolženčeva prištevnost izključena ali zmanjšana.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti odveč, če je dejstvo, ki naj bi se dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo ali če je predlog dan zaradi zavlačevanja postopka.
Predlog za uvedbo postopka zoper obsojenca pri sodniku za prekrške ni dokaz. Tak predlog je dokaz v spoznavnem, ne pa v procesnopravnem pomenu, ni pa nedovoljen dokaz.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor objekt postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja.
pritožba - obravnavanje pritožbenih navedb - za odločitev relevantne navedbe strank - nezgodno zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče se mora opredeliti le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. V obrazložitvi svojih odločb pa se sodiščem ni treba opredeljevati do navedb, ki za odločitev niso relevantne, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
ZOR člen 12, 17, 17/1, 186, 189, 200, 203, 277, 394, 919, 919/1, 919/3.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne poškodbe - - strah - bodoča škoda - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Odmera pravične denarne odškodnine za negmotno škodo.
Po 189. členu ZOR se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, zato pride do časovnega zamika od nastanka škode do trenutka, ko je odškodnina določena. Če bi sodišče prisodilo tožniku obresti po ZPOMZO od trenutka nastanka škode, bi šlo za dvakratno valorizacijo.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor, zadostuje ugotovitev, da je investitor objekt postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Ker je bil izpodbijani sklep višjega sodišča o podaljšanju pripora izdan v času, ko zoper obdolženca teče preiskava, takšnega sklepa ni možno izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti (4. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - ugovor proti sklepu o izvršbi - vročitev verodostojnih listin
Trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, zoper katero je bilo pravno sredstvo vloženo prepozno, teče od dneva, ko je potekel rok za to pravno sredstvo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - višina deležev na skupnem premoženju - soglasje zakonca
Pri pridobivanju skupnega premoženja je pravno pomembno obdobje dejanske zakonske skupnosti in ne tudi čas do formalne razveze zakonske zveze. Vlaganje enega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne vpliva na višino deležev na že pridobljenem skupnem premoženju.