umetnostni arhitekturni spomenik - varstvo spomenika - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Odločba o varstvu spomenika se izda le po uradni dolžnosti. Zahteva za izdajo odločbe še ne pomeni, da gre za upravno stvar. Upravna stvar bi bila šele, ko bi tožena stranka odločbo izdala.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti
Tržni inšpektor z odločbo prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez ustreznega dovoljenja ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti.
Osnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov.
Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet.
ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena pogoja, se v osnovo za davek od prometa ni vštel popust pri ceni proizvoda, saj za to ni bilo pravne podlage.
prometni davek - odpis zamudnih obresti od neplačanega prometnega davka
Odpis zamudnih obresti je možen pod pogoji, ki jih določa zakon. Po Ustavi se namreč pravice in dolžnosti smejo določati le z zakonom. Ker v obravnavani zadevi zakon o posebnem prometnem davku, na podlagi katerega je nastala davčna obveznost, niti kakšen drug zakon ne predvideva možnosti odpisa zamudnih obresti od neplačanega prometnega davka, tožnikovi zahtevi za odpis ni mogoče ugoditi.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Dolžnik je sodniku očital, da sodniške funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakoni, temveč jo organizirano krši s kaznivimi dejanji, kar je po presoji sodišča žaljiv očitek. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba namreč upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose tožene stranke in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Očitanje kaznivega dejanja izraža negativno vrednostno sodbo. Tak očitek v naši družbi nedvomno posega v čast in ugled prizadetega. Ker se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Dolžnikovo izgovarjanje, da ga je zapisal pri obrambi svojih pravic, na samo presojo žaljivosti ne more vplivati, saj se morajo stranke v postopku dostojno vesti in sodniki niso dolžni prenašati sramotitve in žalitev. Tožnikove besede tudi niso izražanje resne kritike, temveč žaljivo posploševanje in etiketiranje.
denacionalizacija - sila, grožnja ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev darilne pogodbe - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine
Podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, ki so zajeti v 3. in 4. členu zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07671
ZNP člen 34, 37.ZPP člen 378, 384, 384/3, 384/4.URS člen 15, 15/5.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - pravica do revizije - človekove pravice in temeljne svoboščine - uresničevanje in omejevanje pravic
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
priče - prepoved zaslišanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če minister za notranje zadeve tajnega policijskega sodelavca ne odveže dolžnosti varovanja uradne tajnosti, ga sodišče glede na določbo 1. točke 235. člena ZKP ne sme zaslišati kot pričo.
Tožnik je toženi stranki izročil več posojil na podlagi različnih, časovno si sledečih posojilnih pogodb. Tožena stranka je svoje obveznosti iz posojilnih pogodb poravnavala z več izplačili, vendar pa tisto, kar je tožena stranka izpolnila, ni zadostovalo, da bi se mogle vse obveznosti poravnati. Po določbi prvega odstavka 312. člena ZOR je v takšnem slučaju treba obveznosti vračunati po tistem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik ob izpolnitvi, če se o tem stranki nista sporazumeli že prej.
glavna obravnava - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - bistena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba ali dopolnitev dokazne ocene
Res je, da sodišče sodi le v okviru trditvenega in dokaznega bremena (7. člen ZPP), vendar pa materialno vodstvo procesa terja tudi angažiranost sodišča, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo (285. člen ZPP). To pa vendarle predpostavlja aktivnejšo vlogo sodišča tudi glede ugotavljanja dejstev, ki iz tožbene trditvene podlage neposredno ne izhajajo.
življenjsko in nezgodno zavarovanje - posebni splošni pogoji - izročitev pogojev - seznanitev s pogoji - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika
Šlo je za izročitev besedila pogojev nezgodnega zavarovanja in to je tudi ugotovljeno na polici. To pomeni, da njegove določbe vežejo sklenitelja zavarovanja in tako tudi tistega, v katerega korist je bilo zavarovanje sklenjeno za primer smrti zavarovanca oziroma zavarovalnica se lahko sklicuje nanj. Tožnici, v katere korist je bilo sklenjeno življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, tako ne gre odškodnina za nezgodno smrt, ker je imel sklenitelj zavarovanja - njen sin ob nezgodi več kot 0.5 promila alkohola v krvi (prva alinea 8. točke 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-94).
6. oziroma sedaj 9. odstavek 124. člena ZVCP ni mogoče razlagati tako, da tožnik le vrne v tujini (v BiH) izdano vozniško dovoljenje, tožniku pa se brez ugotavljanja in izkazanosti pogojev iz 1. odstavka tega člena izda slovensko vozniško dovoljenje.
ukrep inšpektorja za delo - mnenje zdravniške komisije - presoja pravilnosti in zakonitosti mnenja
Za presojo v zadevi je odločilno, da je v času inšpekcijskega pregleda obstajalo mnenje zdravniške komisije, iz katerega je izhajala upravičena odsotnost z dela.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev
Ker je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 3. odstavka 421. člena ZKP potekel 26.1.2003, je dne 29.4.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
O kršitvi kazenskega zakona iz 1. točke 371. člena ZKP je mogoče govoriti v primerih, ko v izreku sodbe opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov ali v primerih, v katerih kazenski zakon določa, da kaznivo dejanje ni podano. Slednje velja za primere silobrana, skrajne sile, sile in grožnje ter dejanja majhnega pomena (11. do 14. člen KZ).
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - sprememba vrednosti spornega predmeta po začetku glavne obravnave - sklep o stvarni nepristojnosti - nevezanost na prepozno spremembo vrednosti spornega predmeta
Čeprav je sodišče spremenilo vrednost spornega predmeta tako, da bi bila revizija dovoljena, ta vendarle ni dovoljena, če je to storilo po tistem, ko se je začela obravnavati glavna stvar.
dovoljenost revizije - napaka v izreku prvostopenjske odločbe - pravnomočnost - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru se zavrnitev tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti lahko nanaša samo na tisti del tožbenega zahtevka, o katerem ni bilo že prvič pravnomočno odločeno, to je na 640.000 SIT. Napaka prvostopenjskega sodišča pri navedbi zneska v izreku odločbe, ne more poseči v pravni institut pravnomočnosti prve sodbe in ne more spreminjati zakonskih pogojev za revizijo.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - priznanje dejstev - pravilna uporaba materialnega prava
Za izdajo zamudne sodbe je predpisanih več procesnih in materialnopravnih pogojev. Med materialnopravnimi je presoja sodišča, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
Ker zamudna sodba temelji na domnevi, da tožena stranka priznava resničnost dejanskih trditev, navedenih v rožbi, sodišče pred izdajo zamudne sodbe preizkusi le, če je utemeljen tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preložitev glavne obravnave - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - opravičen izostanek
Če sodišče glavne obravnave ne prekliče, velja domneva, da prošnji za preložitev ni ugodilo in se mora obdolženec, če ne želi tvegati ostrejših ukrepov za zagotovitev svoje navzočnosti na glavni obravnavi, te tudi udeležiti. V takem primeru je procesni položaj za obdolženca, ki na glavno obravnavo ne pride, enak kot da izostanka ne bi opravičil.
Izostanek z glavne obravnave je opravičen le, če ga kot takega oceni sodišče.