brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje goljufije
Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti, zapolnila ga je sodna praksa. Organ je pravilno uporabil in tudi navedel dejstva in okoliščine, ki tožeče stranke ne opravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Konkretnih ugovorov zoper dejstva, ki pomenijo ugotovljeno dejansko stanje za uporabo pojma „načelo pravičnosti“, pa tožeča stranka ne navaja.
upravni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Dejstvo obstoja veljavnega in pravno učinkujočega sklepa o obnovi postopka, ki tudi določa, v kakšnem obsegu naj se prejšnji postopek obnovi, predstavlja sestavni del dejanskega stanja, na katerem odločba, izdana v obnovljenem postopku, temelji, in to neodvisno od okoliščine, ali to dejstvo v obnovljenem postopku izdana odločba izrecno ter v tem svojstvu navaja, ali ne, saj gre za dejstvo, ki je pravno pomembno za odločitev po samem zakonu ter ga organ v obnovljenem postopku mora ugotoviti in upoštevati.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - prikrivanje davčne izgube
V 6. členu ZDDPO so določene davčne oprostitve. Med drugim po teh določbah davka ne plačujejo javna podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Razlaga, po kateri je javno podjetje v takšnem primeru oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička, ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine, je po presoji sodišča skladna z namenom obravnavane oprostitve, po kateri obdavčitev dobička, ki kot vir prihodkov v celoti pripade proračunu, ni potrebna.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnica, ki se ji očita storitev kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičena do dodelitve BPP. Tožnica namreč v navedeni kazenski zadevi ne nastopa kot oškodovanka, temveč kot obdolženka.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane gradbene storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZUP člen 224, 290, 290/4, 291, 291/2.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Skladno s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 je odločba izvršilni naslov le, če je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova pa predstavlja procesno predpostavko za izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „mising traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - neprekinjenost šolanja - upravni spor - tožbena novota
Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3. Javni razpis za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije točka VI, VII, VIII.
koncesija - javni razpis - javna veterinarska služba - merila za izbor koncesionarja - izpodbijanje določb javnega razpisa
Določbe Javnega razpisa za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije so po presoji sodišča v celoti utemeljene na določbah Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev in so v skladu s pooblastili VURS iz omenjene uredbe.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - okoljevarstveno dovoljenje - razlaga dejanskega stanja
Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je mogoča v primeru, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Takšno nepravilno ravnanje upravnega organa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled le, ko je uporaba predpisa povsem jasna in nedvoumna ter sama po sebi ne omogoča različnih razlag niti v povezavi z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru presoja očitne kršitve materialnega prava dejansko postaja presoja o nepravilni uporabi materialnega prava, kar sodi v pristojnost odločanja v okviru rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca
Med strankama postopka niso sporni pokojninski prejemki, ki jih prejema tožnica v višini 638,31 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 259,04 EUR, to je 459,04 EUR. Glede na to, da pogoj doseženega dvakratnika minimalnega dohodka predstavlja zakonsko dejansko stanje 13. člena ZBPP, v zvezi z 25.a členom ZSV, sodišče kljub v tožbi izkazanim slabim socialnim in premoženjskim razmeram tožnice ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela tožena stranka.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
ZBPP člen 3, 3/2, 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/25, 26. ZFPPIPP člen 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - oprostitev plačila predujma - finančni pogoj
Okoliščine, ki so podlaga za začetek stečajnega postopka, same po sebi ne zadoščajo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja finančne nezmožnosti plačila predujma. Zato je organ za BPP pravilno upošteval določbe ZBPP, ki se sicer nanašajo na finančno stanje prosilca kot pogoja za upravičenost do dodelitve BPP.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna zadeva - ista pravna in dejanska podlaga - zavrženje zahteve
Iz zahteve z dne 12. 7. 2006, ki je bila podlaga za odločitev v pravnomočni zadevi, in nove zahteve z dne 7. 1. 2009 izhaja, da temeljita na istem dejanskem in pravnem stanju zadeve. Na podlagi teh ugotovitev je upravni organ pravilno uporabil procesno določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.