ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSRib člen 28, 28/4.
ribolov - disciplinski ukrep - prepoved ribolova - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt
V obravnavani zadevi ne gre za odločbo, izdano v izvrševanju upravne funkcije, ali za odločbo, izdano v upravni zadevi, ker ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, temveč za izrek disciplinskega ukrepa, ki ga je ribiška družina izrekla tožniku v disciplinskem postopku.
Ribiška družina ni nosilka javnih pooblastil v zvezi z izvajanjem disciplinskih postopkov. Javna pooblastila so sicer ribiški družini s koncesijskim aktom podeljena, vendar se nanašajo zgolj za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - okoljevarstveno dovoljenje - razlaga dejanskega stanja
Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je mogoča v primeru, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Takšno nepravilno ravnanje upravnega organa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled le, ko je uporaba predpisa povsem jasna in nedvoumna ter sama po sebi ne omogoča različnih razlag niti v povezavi z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru presoja očitne kršitve materialnega prava dejansko postaja presoja o nepravilni uporabi materialnega prava, kar sodi v pristojnost odločanja v okviru rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3. Javni razpis za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije točka VI, VII, VIII.
koncesija - javni razpis - javna veterinarska služba - merila za izbor koncesionarja - izpodbijanje določb javnega razpisa
Določbe Javnega razpisa za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije so po presoji sodišča v celoti utemeljene na določbah Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev in so v skladu s pooblastili VURS iz omenjene uredbe.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za določitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preseganje finančnega pogoja
Eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja finančni položaj prosilca. Med strankama v konkretnem primeru je sporen cenzus, ki ga je zakonodajalec v ZSV določil kot nujen pogoj za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je treba prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrniti.
ZBPP člen 3, 3/2, 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/25, 26. ZFPPIPP člen 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - oprostitev plačila predujma - finančni pogoj
Okoliščine, ki so podlaga za začetek stečajnega postopka, same po sebi ne zadoščajo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja finančne nezmožnosti plačila predujma. Zato je organ za BPP pravilno upošteval določbe ZBPP, ki se sicer nanašajo na finančno stanje prosilca kot pogoja za upravičenost do dodelitve BPP.
nujna brezplačna pravna pomoč - dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
V postopku dodelitve BPP je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Tudi specialna določba prvega odstavka 37. člena ZBPP, po kateri mora pristojni organ za BPP pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, organu za BPP ne dopušča odločanja v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
Glede vsebinskega reševanja zahteve za prevzem preostalih nepremičnin se sodišče strinja z upravnim organom, da je na razlastitvenem zavezancu trditveno in dokazno breme, da bi zaradi razlastitve preostale nepremičnine zanj izgubile gospodarski pomen - kar je tisto pravnotvorno dejstvo, na podlagi katerega je s tako zahtevo lahko uspešen. Za to oceno so po mnenju sodišča lahko relevantni tudi povečani stroški gospodarskega izkoriščanja preostalih nepremičnin; če se ti prekomerno povečajo, ima to lahko tudi za posledico, da preostale nepremičnine za lastnika nimajo več gospodarskega pomena. Če povečanje stroškov izkoriščanja preostalih nepremičnin ni tolikšno, a je še vedno tako, da lahko vpliva na zmanjšano vrednost preostale nepremičnine, je lahko to pravno upoštevno v okviru določanja odškodnine po 105. členu ZUreP-1.
Vprašanje pravočasnosti zahtevane razlastitve je bilo predmet prve faze razlastitvenega postopka, ki se je zaključila z odločbo, s katero je bila dovoljena uredba razlastitvenega postopka.
V skladu z načelom zaslišanja stranke se stranka izjavlja o ugotovitvah organa in tako lahko podaja ustrezne procesne predloge in s tem varuje svoj pravni položaj. Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, pa velja kontradiktornost tudi med strankami. Stranki mora biti dana možnosti, da se izjavi o rezultatu dokazovanja po končanem ugotovitvenem postopku.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „mising traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava
Kriteriji, pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe, so zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Te kriterije je treba kot celoto upoštevati pri presoji, ali je nek subjekt pravna oseba javnega prava.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica je bila v inšpekcijskem postopku inšpekcijska zavezanka. Ker je bil s sklepom postopek proti njej ustavljen, tožnica s tožbo ne more uveljavljati kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ki bi ji bila z ustavitvijo postopka kršena oziroma ji ne bi bila priznana, oziroma se z izpodbijanim upravnim aktom ne posega v pravni položaj tožnice. Ker se v tem primeru obravnava zgolj zakonitost izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta, sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb, ki se nanašajo na uporabo objekta, in na nemožnost legaliziranja uporabe nepremičnine.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 23, 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba - nekmetijska raba - avtocesta v gradnji
Razlog nastanka nekmetijske rabe površin (v obravnavanem primeru gradnja avtoceste) na same ugotovitve kontrole ne vpliva in tudi ni pravno pomemben. Nesporno namreč je, da je bila dejanska površina v kmetijski rabi na dan 13. 8. 2008 manjša od prijavljene površine na obrazcu D, česar ne more spremeniti niti ugotovitev kontrolnega pregleda z dne 30. 8. 2008 o ugotovljeni manjši površini zemljišč v nekmetijski rabi. Tožnik bi lahko po tem, ko je ugotovil, da je dejanska površina zemljišč v kmetijski rabi manjša od prijavljene površine, pri prvostopenjskem organu tudi umaknil svoj zahtevek za plačilo za ukrep OMD v tem obsegu, česar po podatkih spisa ni storil. Iz materialnopravnih predpisov, ki veljajo za obravnavani primer, pa ne izhaja, da bi upravni organ v primeru oprave večih kontrol z različnimi ugotovitvami pri svojem odločanju moral uporabiti ugotovitve tiste kontrole, ki so za vlagatelja zahtevka za plačilo za ukrep OMD ugodnejše.
dohodnina - prispevki za socialno varnost - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - uporaba osebnega motornega vozila za privatne namene
Glede na določbo 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 davčni zavezanec ni dolžan obračunavati dajatev od osebnih prejemkov iz naslova bonitete za uporabo službenega osebnega motornega vozila (tudi) za privatne namene le v primeru, če izkaže, da se je to osebno vozilo uporabljalo izključno za službene namene.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - neprekinjenost šolanja - upravni spor - tožbena novota
Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Tožnica ne prereka velikosti celotne stanovanjske površine 147,10 m2, ki presega normativ primernega stanovanja, ki znaša 55 m2 (preseženi normativ znaša 92,10 m2) in katerega vrednost m2 znaša na področju tožničine regije 202 EUR (marec 2011). Vrednost površine stanovanjske hiše, ki presega normativ primernega stanovanja, je tako 18.604,20 EUR (cenzus znaša 13.771,230 EUR oziroma 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka - 23. člen ZSV).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca
Med strankama postopka niso sporni pokojninski prejemki, ki jih prejema tožnica v višini 638,31 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 259,04 EUR, to je 459,04 EUR. Glede na to, da pogoj doseženega dvakratnika minimalnega dohodka predstavlja zakonsko dejansko stanje 13. člena ZBPP, v zvezi z 25.a členom ZSV, sodišče kljub v tožbi izkazanim slabim socialnim in premoženjskim razmeram tožnice ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela tožena stranka.
zahteva za denacionalizacijo - oblika vračila podržavljene nepremičnine - vračilo v naravi - sprememba zahtevka
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen ter do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja in na katerega se je oprlo tudi sodišče splošne pristojnosti pri odločanju o veljavnosti sporne kupoprodajne pogodbe.