vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - subjektivni rok
Iz določbe prvega odstavka 263. člena ZUP izhaja, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. V predmetni zadevi tožnik predloga za obnovo postopka ni vložil v navedenem subjektivnem roku enega meseca. Tožnikove ugovore, da je tožnik življenjepis, na katerega se sklicuje, začel pisati 6. 9. 2006 ter da je bil zaključen 12. 10. 2006 pa sodišče zavrača kot neutemeljene. Na navedenem življenjepisu je datum 6. 9. 2006, tožnik pa ni z ničemer dokazal, da naj bi ta življenjepis v resnici nastal kasneje.
Tožnik presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, zato ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev BPP.
Da bi bila knjigovodska listina verodostojna, ni dovolj, da vsebuje formalne elemente, ki jih skladno s SRS mora vsebovati. Kot pravilno navedeta že oba davčna organa, je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Zahteve davčnih organov, ki se nanašajo na opis poslovnega dogodka, predstavljajo konkretizacijo določb SRS.
Ker resničnost zaračunanih storitev ostaja neizkazana, je izpodbijana odločitev skladna z določbami 40. člena ZDDV, po katerih lahko odbitek vstopnega DDV davčni zavezanec opravi za njemu opravljen promet blaga in storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
davčni postopek - upravni postopek - načelo zakonitosti - za odločanje relevantni predpis - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Skladno z načelom zakonitosti je davčni organ dolžan postopek voditi po določbah procesnega zakona, ki velja v času vodenja postopka, kolikor ta zakon ne določa drugače. V prehodnih določbah ZDavP-2, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, za zadeve, kot je obravnavana, odstopa od navedenega splošnega pravila ne določa.
Kršitve načela hitrosti in ekonomičnosti postopka dolgotrajnost postopka sama po sebi še ne dokazuje; hkrati pa kršitev, kolikor je podana, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, torej take, ki bi narekovala odpravo odločbe. Stranka ima namreč možnost postopek pospešiti s pravnimi sredstvi zaradi molka organa tako v postopku na prvi kot tudi v postopku na drugi stopnji.
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tako v pravni položaj oseb, ki so imele formalni status stranke v postopku izpodbijane odločbe, kot tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje te odločbe niso bili udeleženi. Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so zato v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
Tožniki bi ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP lahko uspešno uveljavljali le, če bi bili oni sami lastniki oziroma uporabniki zemljišč, ki so se določila kot funkcionalna zemljišča s sporno odločbo, kar pa nesporno niso bili.
Zmotno je stališče tožnikov, da izdaja odločbe brez upravičene stranke in brez prisotnosti pooblaščenke tožnikov ter posledično brez njihove vednosti, kar sicer lahko pomeni kršitev določb ZUP, ZDen oziroma ZUN, predstavlja nedovoljeno dejanje iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, saj bi, če bi bilo mogoče tako razlagati ta ničnostni razlog, vsaka kršitev materialnega ali/in procesnega zakona s strani upravnega organa pomenila tako dejanje.
ZPlaSS člen 146, 146/3, 146/3-1, 146/4. ZIZ člen 40, 40/10. ZOdv člen 10, 10/2.
podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - dostop do podatkov - zahteva odvetnika - izkazanost pravnega interesa
Za pridobitev osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ne zadošča, da odvetnik predloži splošno pooblastilo stranke, pač pa mora izkazati, da podatke potrebuje za opravo konkretnega opravila v konkretni zadevi (pravni interes).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višinski gabarit rezervoarja - znatno odstopanje
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih dopušča tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov oziroma dopušča drugačno odstopanje pri gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezervoarja za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenja višinskega gabarita, določenega v 10. členu PUP.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zmanjšanje vodnega povračila iz naslova stroškov
Določba 124. člena ZV-1 ne daje podlage za zmanjšanje vodnega povračila zavezanca iz naslova stroškov, ki jih je tožnik utrpel zaradi saniranja naravne ujme. Navedeni stroški tožnika so kvečjemu lahko podlaga za samostojen tožbeni zahtevek na podlagi določb ZV-1, v postopku pred rednim sodiščem, nikakor pa ne morejo biti „pobotane“ v tem upravnem sporu z zneskom odmerjenega vodnega povračila zavezancu.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z dolžnostjo zagotovitve minimalnega števila parkirnih mest, dolžnostjo zagotovitve smetnjakov, dovoljenim razmerjem med velikostjo gradbene parcele in bruto etažno površino objekta, pridobitvijo soglasja komunalnega podjetja oziroma urbanistične službe ter velikostjo kleti v novogradnji. Tožnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki predstavljajo izključno zaščito njegovih dejanskih interesov, torej ugovorov, ki nimajo neposredne podlage v predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
ZUP člen 169, 170, 171, 279, 279/1, 279/1-6. ZKZ člen 57.
komasacija - zahteva za izrek odločbe za nično - izvršitev odločbe - evidentiranje pravnega dejstva - podatki iz javnih listin
Izpodbijana odločitev glede izvršenosti sporne odločbe temelji na dejstvu, ugotovljenem na podlagi javnih listin, tožnica pa dejstva, da sporna odločba dejansko ni izvršljiva, ne dokazuje z novo javno listino, niti ne dokazuje, da so v uporabljenih javnih listinah dejstva neresnično potrjena oziroma da so javne listine nepravilno sestavljene.
Obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009 v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, zato manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
ZUS člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 298.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - denarna kazen - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov.
Postopek upravne izvršbe je bil ustavljen šele s sklepom z dne 7. 6. 2011, torej po odločitvi pritožbenega organa v konkretni zadevi. Med dejanja, ki se odpravijo, če se upravna izvršba ustavi, pa ne sodijo odločitve, ki se nanašajo na obdobje, ko je kršitev zaradi nelegalne gradnje še trajala.
Etažni lastniki so s soglasjem, v katerem se strinjajo z zasteklitvijo oz. postavitvijo pergole, nadstreška ali tende pod v trenutku podpisa neznanimi pogoji, lahko izrazili le načelno strinjanje s tovrstnimi posegi. Zahtevano soglasje za vsa gradbena dela se lahko vsebinsko relevantno poda le takrat, ko so znane bistvene značilnosti gradnje in s tem posledice za dotedanjo rabo nepremičnine in za razmerja med etažnimi lastniki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Zgolj dejstvo, da se je tudi višje sodišče strinjalo s prvostopenjsko zavrnilo sodbo, še ne pomeni, da so pričakovanja tožnice, povezano z uspehom v revizijskem postopku, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
brezplačna pravna pomoč - združitev zadev v en postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Upravni organ lahko zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka združi več upravnih zadev v en sam postopek.