DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni račun - navidezni pravni posel - upravljanje storitev varovanja - nakup tovornih vozil - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo goljufijo DDV. Vendar je že dovolj očitek, da so računi pomanjkljivi, saj ZDDV strogo določa podatke, ki jih mora vsebovati prejeti račun, da je na njegovi podlagi mogoče uveljaviti pravico do odbitka vstopnega DDV. Formalno pomanjkljivega računa ni mogoče dopolniti z drugimi dokazili, pa čeprav bi se račun nanje izrecno skliceval. Račun mora vsebovati podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev. Storitev na računu mora biti opisana tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil dejansko opravljen.
ZRud člen 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-1. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov člen 12. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za izvajanje rudarskih del - velikost pridobivalnega prostora - dopolnitev vloge - rudarski projekt - upravni spor - tožbena novota
Dovoljenje za izvajanje del po 50. členu ZRud, za katerega je tožena stranka dala vlogo, med točno določenimi področji, ki jih zajema, ne vsebuje samega dovoljenja za izkoriščanje (to določa 2. točka prvega odstavka 48. člena zakona in je postopek ločen). Zaradi več desetletij vodene nedoslednosti obravnavanega kamnoloma je bilo treba z odločitvijo upravne enote takšno stanje dokončno urediti. Velikost pridobivalnega prostora je med različnimi strankami v postopkih sporna že vse od leta 1971, in ker je navedeno dovoljenje za izkoriščanje, ki je del revidiranega projekta, že od leta 1980, četudi se je dejansko stanje v naravi v tem času spreminjalo, je odločitev obeh upravnih organov za dokončno ureditev tega stanja pravno utemeljena.
DDV - dodatna odmera DDV - dejavnost zbiranja odpadkov - neplačujoči gospodarski subjekt - sodelovanje v goljufivih transakcijah - fiktivni računi
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni dokazala, da bi izdajatelj računov dejansko opravil izročitev blaga, ki so bile zaračunane z obema računoma, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka. Računa, s katerima je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka, sta fiktivna.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - oproščene dobave blaga znotraj skupnosti - nakup motornih vozil in priklopnikov
Oprostitev plačila DDV je možna le, če davčni zavezanec izkaže, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno navedeno določbo tolmačiti restriktivno (ozko), saj gre za uveljavljanje oprostitve iz točno določenega naslova. Izpolnitev pogojev iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV lahko davčni zavezanec izkaže le z relevantnimi dokazi, torej z verodostojnimi pisnimi listinami. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bilo blago (tovorna motorna vozila) odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropskih skupnosti, saj ni imel dokumenta o oddaji vozila kupcu, ni imel blagajniškega prejemka o plačni kupnini, ni razpolagal s korespondenco o prodaji.
Komisija za cepljenje v svojem mnenju sicer navaja, da je proučila predlog tožnikov, vendar pa se do razlogov, glede katerih tožnika menita, da so ovire za cepljenje, ni opredelila in nanje ni odgovorila. Zgolj njen sklep, da ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja še ne pomeni ustrezne obrazložitve njenih ugotovitev in strokovnih dognanj.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe. V takem primeru mora upravni organ zahtevati dopolnitev mnenja.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Glede na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki je v izreku odločbe jasno omejena na zastopanje do zaključka glavne obravnave, ni mogoče slediti stališču tožnika, da bi moral kot odvetnik nagrado priglasiti v roku 8 dni od dneva vročitve sodbe in s tem zaključka postopka na prvi stopnji.
ZIN člen 33, 33/2, 33/3. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško člen 62.
ukrep občinskega inšpektorja za ceste - občinska cesta - nekategorizirana občinska cesta - prepoved ogrožanja ceste in prometa
Na podlagi 62. člena Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah je prepovedano začasno ali trajno zasesti kategorizirano občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati celo ali objekte na njej ali ogrožati promet na cesti. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo, da gre za nekategorizirano javno pot, ki je namenjena javnemu prometu, ter da jo je tožnik z namestitvijo ovir na njej ogrozil za promet.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - starši
Lastni dohodek tožničine matere v letu 2009 je znašal 5.892,78 EUR in je s tem bistveno presegal znesek posebne olajšave iz 3. točke 1. odstavka 114. člena Zdoh-2 (2.251,46 EUR), zato tožnici posebna olajšava za vzdrževanje matere glede na določbo 9. odstavka 115. člena ZDoh-2 utemeljeno ni bila priznana.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Namen brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva.
ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/4, 418, 418/1, 418/2.
davčna izvršba - za odločanje relevantni predpis - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - absolutni zastaralni rok
Sklep o davčni izvršbi, izdan 11. 8. 2008, je pravilno oprt na določbe ZDavP-2, ki so veljale oziroma ki so se uporabljale v času odločanja na prvi stopnji. Tožnica se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 418. člena ZDavP-2. Pri tem namreč zmotno enači postopek odmere dohodnine in postopek davčne izvršbe, ki sta samostojna, ločena postopka. V obravnavani zadevi gre za zadevo davčne izvršbe, zato je sklicevanje na pravna sredstva, vložena v postopku odmere dohodnine, torej v drugi zadevi, nerelevantno.
V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavne določbe ZDavP-2 je treba uporabiti tudi glede zastaranja, ker ta zakon posebnih prehodnih določb v zvezi z uporabo instituta zastaranja ne vsebuje.
V obravnavanem primeru se izvršuje odločba o odmeri dohodnine z dne 6. 2. 2002, ki je postala izvršljiva dne 27. 3. 2002. S tem dnem je glede pravice do izterjave davka začel teči 5-letni relativni zastaralni rok iz 2. odstavka 125. člena ZDavP-2.
Določbo 4. odstavka 126. člena ZDavP-2 je treba razumeti v smislu, da je v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davka relevantno, kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede te pravice in kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede pravice do odmere davka.
ZDoh člen 15, 16, 63, 64. ZPSV člen 3. ZDDPO člen 20.
izplačilo dobička - dohodek iz premoženja - osebni prejemek - davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost
Ob nesporno ugotovljeni vsebini družbene pogodbe in sklepa o delitvi dobička je pravilno stališče davčnih organov, da predstavlja dohodek iz premoženja (dohodek, dosežen z udeležbo pri dobičku) le tisti del izplačila, ki prejemniku pripada v skladu z družbeno pogodbo, v presežnem delu pa izplačilo predstavlja druge osebne prejemke.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem tožeča stranka uveljavlja, da se ji kot davčno priznani odhodki upoštevajo dodatno obračunani davki in prispevki ter neto zneski izplačil, ki so po izpodbijani odločbi predmet dodatne obdavčitve, ter zahteva, da dobiček v znesku, ki je bil prekvalificiran v druge prejemke, ostane še naprej nerazporejen. Izplačilo dobička ni davčno priznan odhodek. Izplačani znesek in davčne obveznosti, ki so vezane na posamezno izplačilo dobička, lahko, ker tožeča stranka razširjenega dobička pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida za leto 2002 skladno s SRS 15 ni izkazovala (niti za to niso bili izpolnjeni pogoji), zmanjšujejo le dobiček tega leta, ki pripada družbenikom. Delitev dobička na podlagi sklepa skupščine pa tudi ni strošek oziroma odhodek leta sprejema sklepa o razdelitvi in njegovega izplačila.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Glede na ugovor tožnika, da dolg še ni dospel v plačilo, je drugostopenjski organ spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako, da je v njem spremenil datume dospelosti, ter s tem ravnal skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika, saj so bile davčnemu dolžniku zarubljene terjatve, za katere ni sporno, da dospejo v plačilo prej kot v enem letu od prejema sklepa. Da je bil kateri od obrokov že plačan, pa tožnik v ugovoru ni navajal in zato ta tožbena navedba pomeni tožbeno novoto v smislu 3. odstavka 20. člena ZUS-1.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve.
ZOPDA člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/1-3, 10, 10/1. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti in merilih za določitev višine odškodnine člen 4, 4/3.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - zaposlenost upravičenca pri več delodajalcih
Dejstvo, da je bil upravičenec zaposlen še pri drugem delodajalcu, pri katerem je tudi opravljal delo, pri katerem je bil izpostavljen azbestu, ne more vplivati na odgovornost tožeče stranke in na znižanje višine odškodnine, ki je bila določena na podlagi določb ZOPDA.
Tožnik nima veljavnega lokacijskega dovoljenja, pa tudi če bi ga imel, se nanj ne bi mogel sklicevati. Neskladna gradnja namreč pomeni, da je za gradnjo sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, da se dela izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v njem, ne pa, da ima investitor za gradnjo pridobljeno zgolj lokacijsko dovoljenje.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 23, 23/1. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga 1.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - dejanska raba površin - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je od prijavljenih površin GERK-ov odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji.
ZVKSES člen 5, 5/1, 5/1-3, 5/2, 8, 8/1, 8/3, 8/4. SPZ člen 108, 109.
ukrep stanovanjskega inšpektorja - prepoved oglaševanja in sklepanja pogodb - stavba z več posameznimi deli - prodaja posameznega dela stavbe - določitev splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa - naknadna sprememba gradbenega dovoljenja
Tožeča stranka za posamezne dele stavbe, zgrajene na podlagi spremembe gradbenega dovoljenja, ni določila splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa, pogoji iz 1. odstavka 5. člena ZVKSES pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.
ZBPP člen 24, 24/5, 34, 34/4. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2.
brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - posebna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne pravne pomoči - izčrpanje vseh pravnih sredstev
Tožnik zoper sklep Bpp 28/2011-4 ni vložil tožbe v upravnem sporu, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne pravne pomoči v zvezi z ustavno pritožbo zoper citirani sklep.