Tožnik nima veljavnega lokacijskega dovoljenja, pa tudi če bi ga imel, se nanj ne bi mogel sklicevati. Neskladna gradnja namreč pomeni, da je za gradnjo sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, da se dela izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v njem, ne pa, da ima investitor za gradnjo pridobljeno zgolj lokacijsko dovoljenje.
Za izrek ukrepov je bilo v obravnavani zadevi odločilno, da je tožnik brez gradbenega dovoljenja izvajal gradnjo, za katero je dovoljenje sicer predpisano. Zato je za odločitev pravno nepomembno dejstvo, ali zemljišče posega sodi v območje kmetijskih zemljišč, kjer gradnja ni dovoljena, ali pa morebiti v območje z drugačno namembnostjo. Gre za okoliščino, ki jo presoja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenje, ko odloča o dopustnosti rekonstrukcije objekta, in ne inšpekcijski organ v konkretnem primeru.
ZEN člen 39, 39/1, 39/4. ZUP člen 9. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - ureditev meje - ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek
Tožnica je na zaslišanju pred organom za dodelitev brezplačne pravne pomoči jasno izjavila, da v danem roku 30 dni od poziva, predloga za sodno ureditev meje ni podala. Tako je nastopila situacija iz 4. odstavka 39. člena ZEN, po kateri se šteje, da lastnik s potekom predlagane meje soglaša, če sodni postopek v roku 30 dni od vročitve oziroma poziva ne začne sodnega postopka za ureditev meje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka prošnjo tožnice kot očitno nerazumno zavrnila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - opremljenost zemljišča z javno infrastrukturo - dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturo
Še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na „možnost izvedbe priključka na javno elektroenergetsko omrežje“ kot pogoja za odmero NUSZ.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v celoti ugodila prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo pojasnjuje, da ugoditev prošnji zajema tudi oprostitev plačila stroškov morebitnega sodnega tolmača za nemški jezik in da iz tožnikove prošnje izhaja, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč le v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, ne pa tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. In II. stopnje, ker to izhaja iz prosilčevih navedb na obrazcu in iz ostalih listin v spisu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 272, 272/1, 293, 293/3.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnici naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v njene pravice ali pravne koristi.
Po določbi 1. odstavka 272. člena ZUP je zadržanje izvršitve odločbe mogoče le za obdobje do trenutka, ko organ odloči o obnovi postopka.
upravni spor - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Oseba lahko s tožbo izpodbija vsebinsko odločitev šele, če ji je pred tem priznan položaj udeleženca v upravnem postopku, bodisi na podlagi njene zahteve na prvi stopnji, z vložitvijo pritožbe ali s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, bodisi z obvestilom organa v postopku o pravici, da se ga udeležuje.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 22, 36. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 82.
začasni zastopnik - brezplačna pravna pomoč - procesna sposobnost - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Pri tožniku ugotovljena motnja vpliva oz. povzroča nekritično vlaganje tožb v sodnih postopkih, kar pomeni, da v tem obsegu vpliva na njegovo sposobnost presoje, ne pa tudi tega, da v tem upravnem sporu ni sposoben izražati volje in se odločati v skladu z zahtevami postopka.
Postavitev skrbnika oz. začasnega zastopnika ni odvisna od premoženjskega stanja osebe in ni namenjena tistim, ki si odvetnika ne morejo „privoščiti“ - te primere rešuje ZBPP.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZIKS-1 člen 85.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - izpodbijanje odgovora ministrstva - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija „odgovor“, kot pravno sredstvo, izdan na podlagi 85. člena ZIKS-1, ki določa, da ima v primeru, ko gre za kršitve pravice ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktoratu uprave in če ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Citirana določba 85. člena ZIKS-1 torej določa le pravno sredstvo ne pa tudi direktnega sodnega varstva. Izpodbijana odločba ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V zadevi se ni odločalo o tem, ali gredo tožniku zunajzavodske ugodnosti, temveč je bil le seznanjen z oceno strokovne službe. Zato v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje drugostopnega akta - sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožba ni obsegala vseh zakonsko določenih obveznih sestavin, določenih v 1. odstavku 30. člena ZUS-1, je sodišče tožnika pozvalo k dopolnitvi oziroma popravi nepopolne in nerazumljive tožbe, za kar mu je odmerilo rok v trajanju 15 dni od vročitve sklepa o popravi tožbe tožniku. Tožnik v danem 15 dnevnem roku, niti kasneje, ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, niti ni zaprosil za morebitno podaljšanje sodno določenega roka, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Odločanje o prekinitvi postopka je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - rok za izdajo odločbe - enostopenjski postopek
Če sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 32. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predložitev plačilnih list - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Sestavine popolne vloge mora določiti predpis. Ne ZBPP ne Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne določata, katere listine morajo biti priložene prošnji za dodelitev BPP. Glede na tako ureditev prošnja za dodelitev BPP, ki ji listine o plačah niso priložene, ni nepopolna, zato upravni organ v obravnavanem primeru ni ravnal pravilno, ko je tožničino prošnjo zavrgel, saj bi jo moral iz razlogov, ki jih navaja v odgovoru na tožbo, zavrniti (zaradi neizkazovanja finančnega pogoja za dodelitev BPP), zoper tako odločitev in njene razloge pa bi imela tožnica možnost uporabiti pravno sredstvo.
ZUP člen 4, 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS člen 266, 266/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - vročitev odločbe
Objava odločitve na spletni strani ne more pomeniti pravilnosti osebne vročitve, ki je predpisana za posamične akte, od katerih vročitve začne teči rok.
Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). Posebnega postopka, tj. izjeme od uporabe določb ZUP, torej ni mogoče predpisati s podzakonskim predpisom.
Ko gre za državno sofinanciranje, je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), tj. omogočiti ponudnikom, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji.
tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja - sklep o nastanitvi v centru za tujce - učinek ustavne odločbe - učinek direktive - doktrina lojalne razlage
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce.
Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 15, 15/1, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - podrejanje pravnemu redu rs
Za tožnika se je ugotovilo, da je zoper njega na podlagi 96. člena Schengenske izvedbene konvencije (Konvencije) razpisan ukrep zavrnitve vstopa. Ukrep so razpisali švicarski varnostni organi, zaradi različnih kaznivih dejanj, in sicer zaradi posedovanja ukradenega blaga, ponarejanja uradnih dokumentov, kršenja Zakona o prepovedanih drogah ter vožnje pod vplivom alkohola. Tožena stranka se je pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujca pravilno posvetovala z razpisnico ukrepa in s strani švicarskih organov pridobila odgovor, da ne želi, da se tožnik nahaja na ozemlju schengna in prav tako ne želi, da se imenovanemu izda dovoljenje za prebivanje na schengenskem ozemlju. Glede na določbo 1. odstavka 25. člena Konvencije pogodbenica upošteva interese pogodbenice, ki je ukrep razpisala. V obravnavani zadevi tožnik ob podaji prošnje humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti ni uveljavljal, zato tožena stranka dovoljenja tožniku za prebivanje, upoštevaje interes pogodbenice, na tej podlagi ni mogla izdati. Pravilno pa je postopala, ko je glede na namen vložitve prošnje upoštevala tudi dolžino tožnikovega prebivanja v državi in presojala njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na RS, ob dejstvu, da je poročen s slovensko državljanko, prav tako pa tudi, ali bi tožnikovo prebivanje pomenilo nevarnost za javni red in varnost RS.
Vsakdo, ki želi prebivati v zanj tuji državi se mora seznaniti s pravnim redom države in ukreniti vse, da bo njegovo bivanje v državi formalno urejeno. Zato že ravnanje tožnika, ko svojega statusa prebivanja ni ustrezno uredil, kaže na to, da obstaja utemeljen sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih ravnanj pravilno sklepala, da pri njem obstaja vzorec obnašanja, ki kaže, da pravnega reda RS ne bo spoštoval. Tožnik nasilja nad svojo soprogo ni zanikal, dejstvo, da so se med njima zadeve uredile, pa na odločitev in presojo sodišča ne vpliva. Tožena stranka je vse opisane okoliščine pri svoji odločitvi pravilno ocenila, prav tako tudi, da zaradi neizdaje dovoljenja finančno oziroma socialno stanje družine ne bo ogroženo.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - inšpekcijski zavezanec - izrek odločbe
Izrek je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Iz izreka inšpekcijske odločbe mora zato določno poimensko izhajati, na katere osebe (subjekte) se inšpekcijskih ukrep nanaša.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - način izvršbe - zavrženje tožbe
Po 1. odstavku 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, v sklepu o dovolitvi izvršbe sicer res (med drugim) določi način izvršbe, vendar se ta določba smiselno lahko nanaša le na načine izvršbe, ki jih predvideva zakon. V primeru nedenarne obveznosti sta to izvršba po drugih osebah (297. člen ZUP) ali pa izvršba s prisilitvijo (298. člen ZUP), kar izhaja tako iz izvršilnega naslova, kjer je tožeča stranka opozorjena na možnost izvršbe po drugih osebah, kot tudi iz izpodbijanega sklepa, kjer je tožena stranka izvršbo po drugih osebah določila kot način izvršbe.
Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke, četudi so laične narave.