ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZIKS-1 člen 85.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev - izpodbijanje odgovora ministrstva - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija „odgovor“, kot pravno sredstvo, izdan na podlagi 85. člena ZIKS-1, ki določa, da ima v primeru, ko gre za kršitve pravice ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktoratu uprave in če ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Citirana določba 85. člena ZIKS-1 torej določa le pravno sredstvo ne pa tudi direktnega sodnega varstva. Izpodbijana odločba ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. V zadevi se ni odločalo o tem, ali gredo tožniku zunajzavodske ugodnosti, temveč je bil le seznanjen z oceno strokovne službe. Zato v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja - sklep o nastanitvi v centru za tujce - učinek ustavne odločbe - učinek direktive - doktrina lojalne razlage
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce.
Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - kozolec
Prostorski akt na območju kmetijskih zemljišč ne dopušča gradnje kozolcev, kar pomeni, da bi morala tožnica za objekt, na katerega se nanaša izpodbijana odločba in ne glede na njegovo poimenovanje (reklamni pano ali kozolec), imeti gradbeno dovoljenje, saj niso izpolnjeni pogoji za gradnjo brez njega.
Upravno sodišče RS je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da na zakonitost odločbe ne vpliva odrejena ustavitev gradnje v primeru že zgrajenega objekta. Izrečeni ukrep namreč ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih del na objektu.
legalizacija orožja - pogoji za izdajo orožne listine - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Tožnik je bil pravnomočno obsojen za naklepni kaznivi dejanji, zaradi česar ni zanesljiv, saj ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo 2. odstavka 16. člena Zakona o orožju.
odlog in obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - hujša gospodarska škoda - dokazno breme
Tožnik v postopku ni izkazal, da je nelikviden zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati ter da mu zaradi tega grozi hujša gospodarska škoda, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo dolga iz naslova davkov in prispevkov kot neutemeljeno zavrnil.
davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga
Organ prve stopnje je tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga delno ugodil in sicer je del dolga odpisal, za drugi del dolga pa mu je odobril obročno odplačilo davčnega dolga. V postopku so bile ugotovljene vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o vlogi za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davčnega dolga.
Pravno varstvo v zvezi s postopki prekinitve prestajanja kazni zapora je zagotovljeno v okviru upravnega postopka, v nadaljevanju pa tudi v okviru sodnega postopka - upravnega spora v zvezi s preizkusom zakonitosti takšnega akta. V okviru rednega upravnega spora (spora o zakonitosti upravnega akta) pa lahko stranka postavi tudi vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Tretji javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 poglavje 6.1, točka 5. ZSRR-1 člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - zaključenost finančne konstrukcije operacije - računska pomota
Ker so ugotovljena odstopanja le v seštevkih vrednosti investicije, ne pa v posameznih postavkah tabel, gre le za računsko pomoto zaradi zaokroževanja številk navzgor, kar pa ne pomeni, da zato operacija tožeče stranke, s katero se je prijavila na razpis, nima zaključene finančne konstrukcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - namen zamolčanja podatkov
Zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor v smislu katerega je tožnik zamolčal lastništvo malo vrednih delnic.
gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja
Pri presoji, ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjuje pogoje lokacijskega dovoljenja, je treba upoštevati celoten objekt (in ne le njegov del), saj le objekt v celoti služi proizvodni dejavnosti, ki se vrši v njem.
ZZVNN člen 1, 2, 2a. ZUP člen 8, 10, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - begunec - obrazložitev odločbe
Ugotovitev obeh upravnih organov, da sta tožničin oče in brat, ki naj bi po pregonu, izvedenem s strani Italijanov, postala domobranca, ne more biti podlaga za dokazno oceno, da italijanski okupator ni pregnal tožnice iz doma v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, ker sta bila tožničin oče in brat v času pregona domobranca. Ta okoliščina je vsaj nepopolno ugotovljena glede na izjave vseh prič, če ni že netočna sama po sebi. Tudi dejstvo, da so italijanske okupatorske sile vas izselile, in hkrati nudile pregnanemu civilnemu prebivalstvu zaščito, ne more biti podlaga za ugotovitev, da Italijani tožnice iz vasi niso pregnali v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN. Takšno dvojno ravnanje italijanskih okupacijskih sil namreč ni izključeno.
Ker iz nobene odločbe ni dovolj jasno razvidno, kateri konkretni zakonski dejanski stan je tožena stranka uporabila, ker je ugotovila dejstva, ki se ne ujemajo s podatki v spisu in ni napravila celovite presoje vseh izpovedb prič, se odločbe ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahteven objekt - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni akt, s katerim se dovoljuje gradnja, temveč predstavlja le potrdilo v smislu določb ZUP, ki ga izda občinski upravni organ kot informacijo investitorju nameravane gradnje, da se seznani, kakšna so merila in pogoji za načrtovanje investicijske namere.
Tožnica za lopo, ki se šteje za nezahtevni objekt, nima gradbenega dovoljenja, zato ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1.
upravni postopek - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje zahteve
Ker je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga glede zahtevka o izvršitvi odločbe pa se nista v ničemer spremenila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnika zavrgel, saj je bilo o njej že pravnomočno odločeno.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - stranka v postopku - strinjanje s pokazano mejo
Ker je tožnik mejni obravnavi dokazano in zavestno prisostvoval kot nov solastnik spornih dveh parcel, kar je bilo tudi ustrezno vpisano v zapisnik in torej znano vsem prisotnim, prejšnji solastnik pa se obravnave ni udeležil, je s podpisom zapisnika tožnik izrazil strinjanje s potekom meje tudi glede na novo pridobljenih parcel.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 201/1-a, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - mešanica za izdelavo brezalkoholnih pijač - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vrednost nepremičnin - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin
Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednost nepremičnine, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba okoliščin - posebni ugotovitveni postopek - odločba o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker tožena stranka ni dala tožeči stranki v upravnem postopku možnosti, da se izreče o ključni sporni dejanski okoliščini, na katero je tožena stranka oprla izpodbijano odločitev. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila okoliščina, da je prosilka (postala) samostojna podjetnica nova okoliščina, ki je nastala po izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč, in da je zato tožnica imela zakonsko obveznost, da bi o tej „novi“ okoliščini obvestila pristojni organ.
Po določilu 42. člena ZBPP strokovna služba „po izvedenem ugotovitvenem postopku“ predlaga pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč izdajo odločbe in šele potem mora pristojni organ „takoj“ izdati odločbo. Ugotovitveni postopek, pa v opisanih okoliščinah konkretnega primera zajema tudi spoštovanje 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP.