ZUP člen 292, 293. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 63, 63/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje prvostopnega in drugostopnega akta - sklep o dovolitvi izvršbe
Ker izpodbijani akt ne določa samo, da se dovoli izvršba, ampak določa tudi prisilno sredstvo, če stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti, je sodišče sprejelo tožbo v obravnavo.
Zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. V konkretnem primeru ni podana nobena okoliščina iz 1. odstavka 293. člena ZUP, na podlagi katere bi moral organ po uradni dolžnosti ustaviti izvršbo.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vrednost nepremičnin - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin
Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednost nepremičnine, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - stranka v postopku - strinjanje s pokazano mejo
Ker je tožnik mejni obravnavi dokazano in zavestno prisostvoval kot nov solastnik spornih dveh parcel, kar je bilo tudi ustrezno vpisano v zapisnik in torej znano vsem prisotnim, prejšnji solastnik pa se obravnave ni udeležil, je s podpisom zapisnika tožnik izrazil strinjanje s potekom meje tudi glede na novo pridobljenih parcel.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - fiktivni računi - navidezni pravni posel
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
V konkretnem primeru za nepriznanje odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da tovorno motorno vozilo dejansko ni bilo dobavljeno. Subjektivnega elementa tožnika, torej ali je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji, davčnemu organu ni treba ugotavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje goljufije
Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti, zapolnila ga je sodna praksa. Organ je pravilno uporabil in tudi navedel dejstva in okoliščine, ki tožeče stranke ne opravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Konkretnih ugovorov zoper dejstva, ki pomenijo ugotovljeno dejansko stanje za uporabo pojma „načelo pravičnosti“, pa tožeča stranka ne navaja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Tožnica je izločitev sodnic kot sodečega senata zahtevala po tem, ko je bila sprejeta končna odločitev v zadevi (sklep, s katerim je sodišče njeno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo). Izločitve torej ni uveljavljala pred izdajo odločbe, kot to izrecno zahteva 2. odstavek 72. člena ZPP. Ta zakonska določba je prisilne narave, zato je utemeljeno sklepanje pristojnega organa, da tožnica s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev kot prepozne ne more uspeti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane gradbene storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pritožba v delovnem sporu
Tožena stranka se je v okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja morala ukvarjati z ugotavljanjem okoliščin in dejstev zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev BPP, te okoliščine in dejstva pa je morala ugotavljati na podlagi predložene sodbe Delovnega sodišča v Celju, zoper katero tožnik želi vložiti pritožbo. Morala je torej presoditi ali je verjetnost uspeha v tem postopku izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti, zato so tožbene navedbe, da je se je toženka spustila na raven odločanja drugostopenjskega sodišča, neutemeljene.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - pravočasnost zahtevka
Predlagatelji z zahtevo za denacionalizacijo niso uveljavljali tudi zahtevka za zmanjšano vrednost oziroma ga niso uveljavljali do izdaje prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o vrnitvi podržavljene stavbe v naravi. Odškodnino so torej uveljavljali po tem, ko je bila stavba v naravi že vrnjena, pa tudi zmanjšana vrednost naj bi se nanašala na že vrnjeno stavbo. S stanjem stavbe so bili seznanjeni že pred odločitvijo o vrnitvi v naravi. Zahtevek po 26. členu ZDen, ki se uveljavlja v postopku denacionalizacije dela premoženja, ki ga zaradi ovir, določenih z zakonom, ni mogoče vrniti v naravi, ampak se zanj določi denacionalizacija v obliki odškodnine, je tako prepozen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnica, ki se ji očita storitev kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičena do dodelitve BPP. Tožnica namreč v navedeni kazenski zadevi ne nastopa kot oškodovanka, temveč kot obdolženka.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - prikrivanje davčne izgube
V 6. členu ZDDPO so določene davčne oprostitve. Med drugim po teh določbah davka ne plačujejo javna podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Razlaga, po kateri je javno podjetje v takšnem primeru oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička, ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine, je po presoji sodišča skladna z namenom obravnavane oprostitve, po kateri obdavčitev dobička, ki kot vir prihodkov v celoti pripade proračunu, ni potrebna.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep po 5. členu ZUS-1 ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Gre za vmesen procesni sklep t.i. sklep procesnega vodstva. Denacionalizacijski postopek s takim sklepom ni končan in se bo po odločitvi v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval.
upravni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Dejstvo obstoja veljavnega in pravno učinkujočega sklepa o obnovi postopka, ki tudi določa, v kakšnem obsegu naj se prejšnji postopek obnovi, predstavlja sestavni del dejanskega stanja, na katerem odločba, izdana v obnovljenem postopku, temelji, in to neodvisno od okoliščine, ali to dejstvo v obnovljenem postopku izdana odločba izrecno ter v tem svojstvu navaja, ali ne, saj gre za dejstvo, ki je pravno pomembno za odločitev po samem zakonu ter ga organ v obnovljenem postopku mora ugotoviti in upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec - samostojni podjetnik posameznik
Podjetnik posameznik med upravičenci po 10. členu ZBPP ni naveden, tožnik pa ne zatrjuje, da je do dodelitve BPP upravičen na podlagi drugega zakona. Zato sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da je tožnik do dodelitve BPP upravičen.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.