Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi 1/2 nepremičnine 1772 k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanju le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi njegov pooblaščenec, če ima za to posebno pooblastilo.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
regulacijska začasna odredba – nevarnost uporabe sile – konkretna fizična prisila oziroma grožnja
Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.
izločitev zapisnika - zaslišanje oškodovanca - mantalno prizadeta priča
V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZKP ne sme opreti in gre torej v takem primeru za nedovoljen dokaz.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.
odškodninski zahtevek zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - prisilna poravnava dolžnika - datum obračuna terjatve
Sodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je v postopku prisilne poravnave prišlo do drugačnega dogovora.
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
Čeprav je šlo za zapleteno dejansko stanje, je senat za mladoletnike odločil na seji senata.
Ker se na seji dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, kadar gre za zapleteno dejansko stanje, čeprav ni izrečen zavodski ukrep ali kazen.
ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 76, 76/1, 76/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
ustavitev izvršilnega postopka - stečaj samostojnega podjetnika - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomanjkljivost
Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo, na podlagi katere je prišlo do nastanka skupne lastnine, in gre pri tožbenem zahtevku za zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo odločilnih dejstev in v posledici tega sodba nima vseh razlogov, da bi se jo dalo preizkusiti. Stališče, da je z vložkom strank v nakup nastala skupna lastnina, ni pravilno. Sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo vsebine dogovora pravdnih strank in kaj je bil končni cilj dogovora strank (namen - kavza) o pridobitvi nepremičnin.
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da lahko tožnice demenco pokojne dokazujejo s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze in uporabilo vsa štiri predlagana dokazna sredstva, vendar je v obrazložitvi sodbe zapisalo: "sodišče samo ni strokovno usposobljeno, da bi na podlagi nasprotujočih si izpovedb strank in zaslišanih prič, ki so bile v določenem stiku s pokojno (sorodniki, sosedje, frizerka, znanci ipd.), ocenilo, kakšno je bilo duševno stanje pokojne, zato se je povsem oprlo na izvedeniški mnenji psihiatrične stroke". S tem zapisom je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dokaznemu sredstvu "izvedenci" neutemeljeno podelilo večjo vlogo kot ostalim dokaznim sredstvom (zaslišanje strank in prič ter vpogled listin), taka dokazna ocena pa predstavlja kršitev določbe 8. člena ZPP, ki jo uveljavljajo tožnice.
Za ugotovitev dejstva, da je bila pokojna gotovo dementna leta 1998, ko je diagnoza zapisana v pokojničinem zdravstvenem kartonu, sodišče izvedenca ne potrebuje, saj za to zadostuje vpogled v listino - zdravstveni karton. Izvedenca sodišče postavi takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. In ravno tak primer je obravnavani, saj iz prvega zdravstvenega kartona, ki se nanaša na kritično obdobje, brez ustreznega strokovnega znanja ni mogoče razbrati, ali je bila pokojna dementna že v času preklica oporoke ali ne.
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o zahtevanem vpisu vezano na zemljiškoknjižni predlog predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica ravnala pravilno, ko je zaključila, da je bil predlog utemeljeno zavrnjen zaradi nepravilnega zahtevka za vpis ter da zato ni pomembno, ali je z listinami izkazan prenos lastninske pravice z investitorja na pravne naslednike oziroma splošno rečeno, s čim se je ukvarjala zemljiškoknjižna referentka, ki naj bi po trditvi pritožnikov predlog obravnavala kot predlog za vpis lastninske pravice.
ZGD člen 416, 416/2, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4.
sprememba družbenika v d.o.o. - izstop iz d.o.o. - spremembe v osnovnem kapitalu – prenos poslovnega deleža – pogodba v obliki notarskega zapisa
1. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža. Na podlagi predloženih listinskih dokazov ni mogoče zaključiti, da bi novi družbeniki namesto prejšnjih vplačali nove osnovne vložke in tako ohranili osnovni kapital družbe. To nadalje pomeni, da do sprememb v osnovnem kapitalu sploh ni prišlo in da prvi dolžnik ni uspel dokazati, da bi iz družbe izstopil na način, kot je določal takrat veljavni ZGD. Če ni prišlo do izstopa, pa se je osnovni kapital lahko ohranil le tako, da so prejšnji družbeniki na nove svoj poslovni delež prenesli.
2. Z izjavo volje brez predpisane obličnosti, ni moglo priti do veljavne spremembe družbenika.
razveljavitev sklepa o izvršbi - zavrženje predloga za izvršbo - potek roka za popravo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo upnikov predlog za izvršbo, saj se rok za popravo predloga za izvršbo, ki mu ga je določilo s posebnim sklepom, še ni iztekel.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sprememba delodajalca
Če gre za prenos kadrovske funkcije na drugo pravno osebo, ki ustreza institutu spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR, ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebno je šteti, da se delovno razmerje prevzetega delavca nadaljuje pri delodajalcu prevzemniku. Dejstvo, da pripojitev tožene stranke ni imela formalizirane oblike ne pomeni, da ne gre za spremembo delodajalca. Morebitna odsotnost pogodbenega temelja za prenos kadrovske funkcije ne prepreči ugotovitve obstoja dejanskega stanu prenosa dejavnosti.
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba preveriti pravočasnost podane odpovedi, pri čemer začetka subjektivnega roka ni mogoče vezati na datum spremembe akta o sistemizaciji. Ni odločilno, kdaj je bilo delovno mesto tožnice formalno ukinjeno, ampak kdaj je bila tožena stranka dokončno seznanjena s tem, da zaradi prenosa kadrovske funkcije njenega dela ne bo več potrebovala.