Sodišče prve stopnje je dolžno v primeru, ko ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da tožba ni popolna, to pomanjkljivost odpraviti tako, da stranko pozove, da tožbo dopolni.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - napotitev
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, govorimo o t. i. prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, pa se vrnejo tudi darila. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku, vendar lahko zapuščinsko sodišče samo odloči le tedaj, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru pa je treba dediča napotiti na pravdo. Če ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa samo tedaj, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevek priznajo. Če takega zahtevka ne priznajo ali če obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, lahko nujni dedič svoj zahtevek uveljavlja le v pravdi.
Tu postavljeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za zahtevek, ki se uveljavlja v zapuščinskem postopku, v pravdi pa se o njem lahko odloča šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Tako stališče je materialnopravno zmotno. Drži sicer, da je treba nujni delež uveljavljati v zapuščinskem postopku (in to je tožnica tudi storila), vendar pa zapuščinsko sodišče ne more (in ne sme) odločati, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega deleža. V takem primeru namreč obstoji spor, o katerem mora odločati pravdno sodišče. Če bi vzdržala teza prvostopenjska sodišča, da bi bilo o predmetnem tožbenem zahtevku mogoče odločati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (s čimer sodišče prvo stopnje namiguje, da je tožba preuranjena oziroma (zaenkrat) nesklepčna), bi bila tožnici, kot ta v pritožbi pravilno opozarja, kršena pravica do sodnega varstva. Sklep o dedovanju namreč veže tiste osebe, ki so bile udeležene v zapuščinskem postopku (220. člen ZD), pri čemer se del določbe 220. člena ZD, ki se glasi "kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi", nanaša zgolj na primere, ko zapuščinski postopek ni bil prekinjen. Če pa je bil prekinjen in je napoteni dedič svoj zahtevek uveljavljal v pravdi, potem ga pravnomočna odločitev o tem tožbenem zahtevku veže in ga, ker gre za res iudicata, po pravnomočnosti sklepa ne glede na določilo 220. člena ZD, ki mu to pravico daje, ne bo mogel več uveljavljati v pravdi. S pravnomočno zavrnitvijo tožbenega zahtevka bi tožnica izgubila vsakršno možnost, da svoj nujni delež uveljavlja - zapuščinsko sodišče bi bilo namreč "vezano" na odločitev, ki je posledica napotitve, nove pravde pa po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zaradi res iudicata ne bi bilo mogoče začeti.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.
ugotavljanje očetovstva - pravila o dokaznem bremenu
Materialno pravo ne določa pravil o tem, kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Toženki se na večkratno vabilo za izvedbo analize DNA v krvi nista odzvali. Zakon o pravdnem postopku v 262. členu določa, da nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje (preneseno na obravnavani primer: da bi dala kri v dokazne namene). Za takšna ravnanja ni predpisana neposredna sankcija, sodišče pa glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na postavljeni izvedenski inštitut. Uporaba tega pravila v očetovskih pravdah ni izključena. Sodišče je tako pravilno to okoliščino štelo v prid tožniku in je pravilno v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ocenilo, da je tožnik uspel dokazati, da je oče mld. druge toženke.
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 152, 82, 82/1, 82/5, 152.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situacije (tj. postavitve začasne zastopnice) tudi stroške nasprotne stranke, tj. toženca, plačala tožeča stranka. Stroški toženčevega začasnega zastopnika so toženčevi stroški, zato jih ob odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške, tožeča stranka, ki jih je založila, lahko zahteva nazaj, in sicer neposredno od toženca. Povedano drugače: da bi bila odločitev res taka, kot je to želelo sodišče prve stopnje, tj. da bi vsaka stranka krila svoje stroške postopka, bi se morala 3. točka izreka izpodbijane sodbe glasiti tako, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je ta založila za njegovo začasno zastopnico.