Tožeča stranka mora navesti vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (sklepčnost tožbe) in za trditve o teh dejstvih predložiti dokaze. Ne more pa zahtevati, da bi sodišče izvajalo določene dokaze v informativne namene, da bi torej šele iz dokazov samo razbralo pravno relevantna dejstva, saj ni stvar dokaznega postopka zbiranje trditvenega gradiva.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.
Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev - dokazni predlogi - pravočasnost
Sodišče mora v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo, upoštevati navedbe in dokazne predloge stranke v pripravljalni vlogi, vloženi v 8 dneh po prejemu vabila s (prvim) pravnim poukom o omejitvi pravice strank navajati dejstva in dokaze.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 160, 160. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 49, 50, 49, 50.
izvršilni stroški - stroški tretjega - ugovor tretjega
Res da upnik v postopku z ugovorom tretjega ni uspel, saj je smiselno izjavil, da ugovoru ne nasprotuje. Vendar pa v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških tretjega ni prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa povrnitev izvršilnih stroškov po načelu uspeha, temveč je kot specialen predpis potrebno uporabiti ZIZ. Ta določa, da mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče pa se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Čeprav v obravnavanem primeru do izločitvene pravde v smislu 65. člena ZIZ ni prišlo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se lahko omenjeno določilo analogno uporabi tudi pri odločanju o stroških ugovora tretjega.
preživnina - otrok - višina - zvišanje tožbenega zahtevka
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
ugotavljanje očetovstva - pravila o dokaznem bremenu
Materialno pravo ne določa pravil o tem, kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Toženki se na večkratno vabilo za izvedbo analize DNA v krvi nista odzvali. Zakon o pravdnem postopku v 262. členu določa, da nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje (preneseno na obravnavani primer: da bi dala kri v dokazne namene). Za takšna ravnanja ni predpisana neposredna sankcija, sodišče pa glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na postavljeni izvedenski inštitut. Uporaba tega pravila v očetovskih pravdah ni izključena. Sodišče je tako pravilno to okoliščino štelo v prid tožniku in je pravilno v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ocenilo, da je tožnik uspel dokazati, da je oče mld. druge toženke.
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.
Izvedenec je pojasnil, da je na kraju ugotovil, da po tolikih letih dejanskih izmer ni več mogoče ugotavljati, zato se je pri obsegu del oprl na poročilo M.D. in delno izvedensko mnenje, ki ga je po naročilu tožeče stranke izdelal izvedenec B. že v letu 1997. Samo iz tega razloga izvedensko mnenje ni neuporabno. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče predpostavke, na katerih je mnenje temeljilo, preverjalo z zaslišanjem prič D. in P. ter z listinami. Gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo obseg del mogoče zanesljivo ugotoviti, tožena stranka ni vodila, čeprav je to po predpisih njena naloga, dela je izvajala kot strokovnjak, tožeča stranka pa je laik. Zato si mora tožena stranka sama pripisati posledice kršitve svojih dolžnosti.
To pomeni, da je problem v izpolnitvi dogovorjenega, ne pa v samem dogovoru (dogovor, po katerem tožnik dobi pravico bivanja v drugem stanovanju v zameno za pravico bivanja v nepremičnini, na kateri nima vknjižene nobene pravice, ne pomeni nesorazmernosti dajatev). Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, take trditve že same po sebi ne pomenijo dejanskega stanja oderuške pogodbe. Vprašanja, ki se tičejo prevare ali zmote, pa za zahtevek na ničnost niso relevantna, saj so ob pravilni uporabi materialnega prava lahko podlaga kvečjemu izpodbojnosti, tovrstnega zahtevka pa tožnik nima.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik trenutno brez stanovanja, da prejema socialno pomoč in da občasno dela kot nočni čuvaj. Na podlagi teh dejstev ni mogoče sklepati, da v tem trenutku sredstev za preživljanje nima, kar pa je pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za preklic darila zaradi potrebe, odločilno. Kot rečeno, dejstvo, da se je darovalčevo premoženjsko stanje po sklenitvi pogodbe poslabšalo, samo po sebi ne zadošča, ampak je odločilno, da je stanje ob preklicu tako, da je ogroženo njegovo preživljanje.
prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dogovor - priposestvovanje - nastanek nove stvari
V tej pravdi je odločilno vprašanje, ali je bil predmet dogovora prenos lastninske pravice na spornem stanovanju v nadstropju stavbe od prve toženke na pravnega prednika tožnic (in to še za življenja prve toženke). Na podlagi povedanega je pravilen sklep prvostopnega sodišča, da je bila dogovorjena zamenjava stanovanj, ne pa tudi prepustitev stanovanja v nadstropju v last pok. A.S. Vse ostale okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, po mnenju pritožbenega sodišča kažejo na to, da so se stranke dogovarjale o uporabi hiše in kvečjemu o tem, kako si bosta brat in sestra hišo razdelila po materini smrti, vedno pa je bilo jasno, da bo lastnica hiše do svoje smrti mati.
OZ člen 299, 378, 378/1, 381, 299, 378, 378/1, 381.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji poslovanja
Za uporabo 3. točke 1. odstavka 9. člena Splošnih pogojev, na katere se sklicuje tožena stranka, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za trening, oziroma javno tekmo in da zavarovanec sodeluje kot registriran član. Ne zadošča torej, da je športnik izpolnjeval vse pogoje za registracijo in bi lahko bil registriran, ampak je potrebno, da je bil dejansko registriran.
Tožniki bi morali zatrjevati in dokazati zunanji, neodvisni dogodek, od katerega bi bilo vseeno, ali je pokojni imel ustrezno vozniško dovoljenje ali ne.
vrnitev v prejšnje stanje - motenje posesti - zamudna sodba
Postopek za izdajo začasne odredbe pred pravdo je samostojen postopek, z drugačnim namenom. Namen začasne odredbe je namreč zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa vnaprejšnja zagotovitev določenega pravnega položaja v pravdi, ki je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe še ni.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega
Tožnika preživljata hude telesne bolečine zaradi izgube 18 let starega sina. Živeli so v družinski skupnosti, skupaj so načrtovali sinovo prihodnost, bili so čustveno močno navezani med sabo. Izguba sina je tragična in nenadomestljiva. Prvemu tožniku materi zato pripada pravična denarna odškodnina v znesku l5.022,533 EUR (prej 3.600.000,00 SIT), drugotožniku, očeta pa 12.936,07 EUR (prej 3.100.000,00 SIT).
Dopis ne vsebuje roka za odpravo krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe. Ker rok ni bil določen, za odpoved najemnega razmerja niso bili podani zakoniti pogoji.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje tudi glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi za te velja, da gre sicer za subjektivno doživljanje posledic nesreče, vendar je v skladu z naravo in namenom odškodnine priznanje odškodnine utemeljeno le za tiste bolečine, ki so objektivno pogojene.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje pred pravdo - presoja dokazov - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je cenitev sprejelo kot dokaz v smislu listine in ne izvedenskega mnenja, vendar pa ga zatem, ko je ta dokaz izvedlo, ni presojalo po načelu proste presoje dokazov iz 8. čl. ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Ker je sprejelo takšen dokazni sklep, bi moralo ta listinski dokaz upoštevati.
pričetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Teorija in sodna praksa sta enotni, da pripoznava temelja zadostuje za pretrganje zastaranja, saj to pomeni, da dolžnik terjatve ne izpodbija, le njeno pravo višino je treba ugotoviti.
ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. URS člen 155, 155. ZPP člen 165, 355, 165, 355.
preživninska obveznost - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - ukinitev plačevanja preživnine - prepoved retroaktivne veljave zakona
Tožnik utemeljuje svoj zahtevek na spremenjenem določilu 123. člena ZZZDR, ko je bilo črtano določilo, da so starši dolžni tudi po polnoletnosti preživljati svoje otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne šolajo več redno. S takšno spremembo zakonskega določila je zakonodajalec prenesel dolžnost preživljanja s staršev na državo, vendar pa tega ni mogel storiti retroaktivno tudi za tiste, ki imajo glede preživnine že veljaven izvršilni naslov. Retroaktivna veljava zakonov je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana (člen 155), zato ostanejo sodne odločbe in poravnave tudi po takšni spremembi zakona v veljavi in sama sprememba še ne pomeni tudi možnosti spremembe pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave. Samo sprememba zakona torej ne pomeni spremenjene okoliščine, lahko pa to pomeni prispevek države k preživljanju toženke v kolikor so se s tem toliko zvišali njeni dohodki, da preživnina ni več potrebna ali pa je potrebna v nižjem znesku.