spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev - dokazni predlogi - pravočasnost
Sodišče mora v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo, upoštevati navedbe in dokazne predloge stranke v pripravljalni vlogi, vloženi v 8 dneh po prejemu vabila s (prvim) pravnim poukom o omejitvi pravice strank navajati dejstva in dokaze.
Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je v pravnem smislu posojilna pogodba, pri kateri je posojilo dano za določen namen, tj. za nakup določene stvari (konkretno osebnega avtomobila), pri čemer se za to pogodbo uporabljajo pravila o prodaji na obroke.
Kadar posojilojemalec zamudi z dvema zaporednima obrokoma, ki hkrati predstavljata osmino namenskega posojila, ima posojilojemalec dve možnosti: bodisi razdre pogodbo bodisi zahteva plačilo ostanka posojila, v nobenem primeru pa ne more vztrajati, da se pogodba izvršuje na enak način tudi odtlej. Pogodbeno določilo, ki ni usklajeno z zakonsko določbo in omogoča tako ravnanje posojilojemalca, nasprotuje določbi 551. člena ZOR in je zato nično. Ta ugotovitev pa pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka uporabiti določbo 546. člena ZOR in ugotoviti, kdaj je nastopil zakonski dejanski stan iz drugega odstavka, tj. kdaj je toženec zamudil z dvema zaporednima obrokoma, ki sta hkrati predstavljala osmino namenskega posojila. V tem trenutku je namreč še neodplačani del dolga zapadel v takojšnje plačilo, ta trenutek pa je tudi tisti, ko ima upnik, tj. tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev, kar pomeni obenem tudi trenutek, ko začne teči zastaralni rok.
Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.
preživnina - otrok - višina - zvišanje tožbenega zahtevka
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 152, 82, 82/1, 82/5, 152.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situacije (tj. postavitve začasne zastopnice) tudi stroške nasprotne stranke, tj. toženca, plačala tožeča stranka. Stroški toženčevega začasnega zastopnika so toženčevi stroški, zato jih ob odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške, tožeča stranka, ki jih je založila, lahko zahteva nazaj, in sicer neposredno od toženca. Povedano drugače: da bi bila odločitev res taka, kot je to želelo sodišče prve stopnje, tj. da bi vsaka stranka krila svoje stroške postopka, bi se morala 3. točka izreka izpodbijane sodbe glasiti tako, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je ta založila za njegovo začasno zastopnico.
Tožeča stranka mora navesti vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (sklepčnost tožbe) in za trditve o teh dejstvih predložiti dokaze. Ne more pa zahtevati, da bi sodišče izvajalo določene dokaze v informativne namene, da bi torej šele iz dokazov samo razbralo pravno relevantna dejstva, saj ni stvar dokaznega postopka zbiranje trditvenega gradiva.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 14, 337, 337/1, 14, 337, 337/1.
odškodnina - dejansko stanje - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju. Pravdno sodišče lahko tako v odškodninski pravdi samostojno ugotavlja le dejstva o višini škode in presoja morebiten ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
OZ člen 299, 378, 378/1, 381, 299, 378, 378/1, 381.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji poslovanja
Za uporabo 3. točke 1. odstavka 9. člena Splošnih pogojev, na katere se sklicuje tožena stranka, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za trening, oziroma javno tekmo in da zavarovanec sodeluje kot registriran član. Ne zadošča torej, da je športnik izpolnjeval vse pogoje za registracijo in bi lahko bil registriran, ampak je potrebno, da je bil dejansko registriran.
Izvedenec je pojasnil, da je na kraju ugotovil, da po tolikih letih dejanskih izmer ni več mogoče ugotavljati, zato se je pri obsegu del oprl na poročilo M.D. in delno izvedensko mnenje, ki ga je po naročilu tožeče stranke izdelal izvedenec B. že v letu 1997. Samo iz tega razloga izvedensko mnenje ni neuporabno. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče predpostavke, na katerih je mnenje temeljilo, preverjalo z zaslišanjem prič D. in P. ter z listinami. Gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo obseg del mogoče zanesljivo ugotoviti, tožena stranka ni vodila, čeprav je to po predpisih njena naloga, dela je izvajala kot strokovnjak, tožeča stranka pa je laik. Zato si mora tožena stranka sama pripisati posledice kršitve svojih dolžnosti.
prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dogovor - priposestvovanje - nastanek nove stvari
V tej pravdi je odločilno vprašanje, ali je bil predmet dogovora prenos lastninske pravice na spornem stanovanju v nadstropju stavbe od prve toženke na pravnega prednika tožnic (in to še za življenja prve toženke). Na podlagi povedanega je pravilen sklep prvostopnega sodišča, da je bila dogovorjena zamenjava stanovanj, ne pa tudi prepustitev stanovanja v nadstropju v last pok. A.S. Vse ostale okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, po mnenju pritožbenega sodišča kažejo na to, da so se stranke dogovarjale o uporabi hiše in kvečjemu o tem, kako si bosta brat in sestra hišo razdelila po materini smrti, vedno pa je bilo jasno, da bo lastnica hiše do svoje smrti mati.
To pomeni, da je problem v izpolnitvi dogovorjenega, ne pa v samem dogovoru (dogovor, po katerem tožnik dobi pravico bivanja v drugem stanovanju v zameno za pravico bivanja v nepremičnini, na kateri nima vknjižene nobene pravice, ne pomeni nesorazmernosti dajatev). Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, take trditve že same po sebi ne pomenijo dejanskega stanja oderuške pogodbe. Vprašanja, ki se tičejo prevare ali zmote, pa za zahtevek na ničnost niso relevantna, saj so ob pravilni uporabi materialnega prava lahko podlaga kvečjemu izpodbojnosti, tovrstnega zahtevka pa tožnik nima.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnik trenutno brez stanovanja, da prejema socialno pomoč in da občasno dela kot nočni čuvaj. Na podlagi teh dejstev ni mogoče sklepati, da v tem trenutku sredstev za preživljanje nima, kar pa je pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za preklic darila zaradi potrebe, odločilno. Kot rečeno, dejstvo, da se je darovalčevo premoženjsko stanje po sklenitvi pogodbe poslabšalo, samo po sebi ne zadošča, ampak je odločilno, da je stanje ob preklicu tako, da je ogroženo njegovo preživljanje.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje tudi glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi za te velja, da gre sicer za subjektivno doživljanje posledic nesreče, vendar je v skladu z naravo in namenom odškodnine priznanje odškodnine utemeljeno le za tiste bolečine, ki so objektivno pogojene.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega
Tožnika preživljata hude telesne bolečine zaradi izgube 18 let starega sina. Živeli so v družinski skupnosti, skupaj so načrtovali sinovo prihodnost, bili so čustveno močno navezani med sabo. Izguba sina je tragična in nenadomestljiva. Prvemu tožniku materi zato pripada pravična denarna odškodnina v znesku l5.022,533 EUR (prej 3.600.000,00 SIT), drugotožniku, očeta pa 12.936,07 EUR (prej 3.100.000,00 SIT).
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje pred pravdo - presoja dokazov - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je cenitev sprejelo kot dokaz v smislu listine in ne izvedenskega mnenja, vendar pa ga zatem, ko je ta dokaz izvedlo, ni presojalo po načelu proste presoje dokazov iz 8. čl. ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Ker je sprejelo takšen dokazni sklep, bi moralo ta listinski dokaz upoštevati.
vrnitev v prejšnje stanje - motenje posesti - zamudna sodba
Postopek za izdajo začasne odredbe pred pravdo je samostojen postopek, z drugačnim namenom. Namen začasne odredbe je namreč zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa vnaprejšnja zagotovitev določenega pravnega položaja v pravdi, ki je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe še ni.
Dopis ne vsebuje roka za odpravo krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe. Ker rok ni bil določen, za odpoved najemnega razmerja niso bili podani zakoniti pogoji.
Tožniki bi morali zatrjevati in dokazati zunanji, neodvisni dogodek, od katerega bi bilo vseeno, ali je pokojni imel ustrezno vozniško dovoljenje ali ne.
pričetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Teorija in sodna praksa sta enotni, da pripoznava temelja zadostuje za pretrganje zastaranja, saj to pomeni, da dolžnik terjatve ne izpodbija, le njeno pravo višino je treba ugotoviti.
ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. URS člen 155, 155. ZPP člen 165, 355, 165, 355.
preživninska obveznost - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - ukinitev plačevanja preživnine - prepoved retroaktivne veljave zakona
Tožnik utemeljuje svoj zahtevek na spremenjenem določilu 123. člena ZZZDR, ko je bilo črtano določilo, da so starši dolžni tudi po polnoletnosti preživljati svoje otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne šolajo več redno. S takšno spremembo zakonskega določila je zakonodajalec prenesel dolžnost preživljanja s staršev na državo, vendar pa tega ni mogel storiti retroaktivno tudi za tiste, ki imajo glede preživnine že veljaven izvršilni naslov. Retroaktivna veljava zakonov je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana (člen 155), zato ostanejo sodne odločbe in poravnave tudi po takšni spremembi zakona v veljavi in sama sprememba še ne pomeni tudi možnosti spremembe pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave. Samo sprememba zakona torej ne pomeni spremenjene okoliščine, lahko pa to pomeni prispevek države k preživljanju toženke v kolikor so se s tem toliko zvišali njeni dohodki, da preživnina ni več potrebna ali pa je potrebna v nižjem znesku.