ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368/3, 368, 368/1, 368/2, 368/3.
napoved pritožbe - pravočasna ali preuranjena - nastanek pravice do napovedi pritožbe - napoved pritožbe pred razglasitvijo sodbe
Tudi če je obdolženec med glavno obravnavo, ko sodbe še ni moglo biti, dvakrat izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče (prvič kot pripomba na obremenilno izpoved oškodovanke, drugič pa v končni besedi), po razglasitvi sodbe pa se glede napovedi ni izjasnil, nato pa je tudi ni pisno vložil, takšnih izjav ni
mogoče šteti kot veljavno napoved pritožbe. Ta pravica nastane šele z razglasitvijo sodbe.
Ob vprašljivem stališču sodišča prve stopnje, da bi obsojenec lahko izpolnil v pogojni obsodbi naložen mu posebni pogoj iz naslova prejete denarne socialne pomoči, sodišče tudi ni popolno razjasnilo, ali je obsojenec s popravilom poškodovanih vrat oškodovancu povrnil škodo, ki je bila v okviru posebnega pogoja v pogojni obsodbi ovrednotena sicer v denarju. Iz navedenega razloga je bila sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje.
URS člen 26, 26/2, 134, 26, 26/2, 134. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
neposredna odškodninska odgovornost sodnika
Po prvem odstavku 134. člena URS je absolutno izključena odgovornost nosilca sodniške funkcije za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču - to pa ni le končna odločitev, temveč celota procesnih in materialnopravnih odločitev, ki je pripeljala do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku. Materialna imuniteta torej izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe.
vzgoja in varstvo otroka - onemogočanje otrokovih stikov
ZZZDR določa, da sodišče lahko otroka zaradi onemogočanja stikov zaupa drugemu od staršev le, če ugotovi, da je le tako mogoče varovati otrokovo korist. Torej za odločitev ni pomembna korist enega ali drugega od staršev, ampak izključno korist otroka tudi na račun pravic staršev. V okviru te ocene pa mora sodišče s pomočjo izvedenca - ker samo tega strokovnega znanja nima - oceniti kaj je za otroka manj (bolj) škodljivo; da ostane pri tistemu od staršev, ki stike onemogoča, ali, da ga sodišče zaupa drugemu od staršev. Pri tem pa mora sodišče res najprej oceniti sposobnost obeh staršev za varstvo in vzgojo otroka, upoštevajoč zlasti njune osebnostne značilnosti in psihosocialno funkcioniranje, prav tako pa tudi druge okoliščine, med katerimi so tudi materialni pogoji.
Sodišče prve stopnje pa je pravilno izhajalo iz predpostavke, da bo mati stike med hčerko in očetom onemogočala in je zato pravilno primerjalo posledice materinega škodljivega ravnanja, ki lahko dolgoročno zelo vpliva na razvoj otroka, in škodljive posledice radikalne spremembe v načinu življenja, nenaden prehod iz znanega okolja in od matere, na katero je deklica čustveno navezana, k očetu, s katerim zaradi materinega ravnanja, nima stikov. Vendar je sodišče prve stopnje to ocenilo na načelni ravni, ob upoštevanju splošnih strokovnih ugotovitev o škodljivem vplivu onemogočanja stikov z drugim od staršev. Toženka utemeljeno opozarja, da pri tem zlasti ni ocenilo tožnikovih osebnih značilnosti in njegovega psihosocialnega funkcioniranja in s tem njegove sposobnosti poskrbeti za kvalitetno varstvo in vzgojo hčerke. Toženka ima prav, da bi moralo sodišče to oceno podati upoštevajoč vse okoliščine na strani tožnika, toženke in zlasti tudi ob upoštevanju osebnih lastnosti mld. P. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi samo podalo takšno oceno, zato bo moralo izvedenki naložiti dopolnitev izvedenskega mnenja.
Predno sodišče odloči o obnovi izvršilnega postopka, mora odločiti o obrazloženosti ugovora. Če ugovor ni obrazložen, je obnova nesmiselna, saj se zadeva ne bo obravnavala v pravdi.