ZPP člen 108, 108/1, 108/4. ZST-1 člen 12, 12/3,14a, 14a/3, 34.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila taks na prvi stopnji - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravni pouk - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravilno je stališče pritožbe, da začneta rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da mora sodišče stranko na to opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1). Drži tudi, da je v izpodbijanem sklepu takšno opozorilo izostalo. Vendar pa zaradi tega ni onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa, kot trdi dolžnik, in tudi ni utemeljeno zavzemanje dolžnika, da bi bilo sklep zato treba razveljaviti, ampak ima za posledico le to, da opustitev opozorila za stranko ne more imeti negativnih posledic, zaradi česar začneta rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse za stranko teči šele takrat, ko je na začetek teka roka ustrezno opozorjena.
begosumnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - hišni pripor
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih mej, utemeljeno odtehta poseg v obdolženčevo ustavno pravico do osebne svobode, pri čemer ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep (hišni pripor), kot predlaga obdolženčeva zagovornica. Zavzemanje za izrek tega ukrepa, kljub trditvam v pritožbi, da bi izrek takšnega ukrepa zagotovil, da obdolženi tovrstnih kaznivih dejanj ne bi ponavljal, ter upoštevajoč dejstvo, da ima obdolženi v državi, kjer biva otroke, potrebne varstva, glede na prej izpostavljene okoliščine, neutemeljeno. Ukrep pripora je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
Iz Recenzije Poročila o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj in priporočil za izboljšave ter presojo sprejemljivosti izvedenskih mnenj dr. Igorja Areha, 2019, izhaja, da je Rorschachov preizkus najbolj pogosto uporabljan in sprejet ter najpogosteje zahtevan test v forenzični psihologiji, da je eden najbolj raziskanih in kritično ocenjenih testov, da je njegova veljavnost in zanesljivost ocenjena kot visoka do skrajno visoka in da so izvedenci v raziskavi Rorschachov preizkus po metodi vrednotenja CS ocenili kot edino projektivno metodo, ki ustreza Daubertovemu standardu. Enako izhaja iz tuje literature.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 435, 435/4. ZSReg člen 36.
sklep o začetku postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - neporavnane obveznosti
Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - odločitev o stroških postopka - deklaratorna narava sklepa
Sodišče prve stopnje je upoštevaje 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP ob dejstvu, da so za toženo stranke nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka, dejstvo prekinitve postopka, ki se je začela z začetkom stečajnega postopka zoper toženo stranko dne 6. 3. 2024, z izpodbijanim sklepom zgolj ugotovilo.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSK00077331
ZLS člen 51b, 51c. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-3, 390/1-4. ZGJS člen 28.
ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - delitev premoženja občin - javno podjetje - solastnina na poslovnem deležu - imenovanje članov nadzornega sveta
Ker je prej skupno premoženje že razdeljeno, se prehodna določba 51.b člena ZLS ne more več uporabljati. Določba 51.c člena ZLS pa za status tožene stranke pomeni, da tožena stranka ni več enoosebna družba in da je poslovni delež tožeče stranke v njej enak razmerju med številom njenih prebivalcev in številom prebivalcev prejšnje občine na dan ustanovitve nove občine.
Ker je torej sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 17. 7. 2023 je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo.
ZST-1 člen 10, 10/5, 11, 12, 12a. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - invalid - diskriminacija zaradi invalidnosti - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - kreditne obveznosti - administrativna prepoved
Plačila sodne takse so invalidi oproščeni le v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti, pri čemer v obravnavanem postopku po podatkih spisa ne gre za tako zadevo. Zgolj dejstvo, da se dolžnica počuti diskriminirano, ker se zoper njo vodi izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve, pa ne omogoča zaključka, da bi šlo za postopek v zvezi z diskriminacijo invalida.
Po ustaljeni sodni praksi se socialna ogroženost pri oprostitvi plačila sodnih taks presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb, ravno tako pa se pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo niti kreditne obveznosti. Okoliščina, da so dolžničini prihodki obremenjeni s krediti in administrativnimi prepovedmi, pa je lahko upoštevna v okviru predloga za obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse.
URS člen 29. ZKP člen 148, 148/4. ZNPPol člen 52, 52/1, 52/2, 52/4, 52/6. ZP-1 člen 55, 55/2.
izločitev dokazov - zakonitost dokazov - prostovoljna izročitev predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - fishing expedition - zbiranje obvestil - velika verjetnost - dokaz testimonialne narave - neposredna zaznava policistov - pregled oseb in stvari - zaseg predmeta
Privilegij zoper samoobtožbo v primeru prostovoljne izročitve predmetov s strani osumljenca velja le v primeru, če ima takšna izročitev testimonialno (pričevalno) naravo. Izročitev ni testimonialne narave tedaj, ko je ravnanje organov usmerjeno v pridobivanje določenega že obstoječega dokaznega gradiva, pri čemer je sam obstoj tega konkretnega gradiva organom znan vnaprej. To pa ne bo izkazano, če organi pregona o obstoju takšnega gradiva zgolj posplošeno sklepajo ali ugibajo oziroma celo "iščejo na slepo" (tako imenovan "fishing expedition"). V takem primeru oseba s prostovoljno izročitvijo predmeta, ki jo obremenjuje, podaja organom njim še neznane informacije. Pomen takšne izročitve je mogoče enačiti s podajo samo-obremenjujoče izjave in je zato takšna izročitev na ravni pričevalnega oziroma testimonialnega dokaza. Če pa je konkretna informacija organom že znana, oseba zgolj z izročitvijo spornega predmeta sebe ni mogla (dodatno) obremeniti in zato ne gre za testimonialno naravo pridobitve tega dokaza.
Predstavljena razlaga se odseva tudi v določbah 52. člena ZNPPol. Skladno s prvim odstavkom tega člena sme policist zaradi zasega predmetov opraviti pregled osebe, če na podlagi njegove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči.
Upoštevaje četrti odstavek 148. člena ZKP mora policist pouk podati, preden začne od osebe zbirati obvestila. Ker obtoženčeva prostovoljna izročitev predmetov in njihov zaseg na podlagi 52. člena ZNPPol nista bila testimonialne narave, takšne izročitve oziroma zasega tudi ni mogoče obravnavati kot zbiranje obvestil in zato privilegij zoper samoobtožbo tudi ni veljal. Policista pred pozivom na izročitev oziroma pred opravo pregleda po tem členu zato pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP nista bila dolžna podati. Ker privilegij zoper samoobtožbo obtoženca tedaj ni varoval, do njegove kršitve pojmovno ni moglo priti.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost
Glede utemeljenega suma se ni pojavila nobena spremenjena okoliščina, ki bi to osnovno predpostavko za pripor kakorkoli omajala.
Sodišče prve stopnje je za zaključek o begosumni nevarnosti obdolženca podalo konkretne in za obravnavano zadevo relevantne razloge. Ti temeljijo na okoliščinah, ki se od odreditve pripora niso spremenile.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.
plačilo polovičnega zneska globe - umik zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Z zavrženjem zahteve za sodno varstvo se namreč posega v pravico do pravnega sredstva, ki je ustavno varovana kategorija, zaradi česar mora za upravičenost takega posega biti izkazano, da je plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, posledica storilčevega voljnega ravnanja. Zato je poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, potrebno tudi zanesljivo ugotoviti, kdo je to plačilo izvršil, na kakšni podlagi oziroma s kakšnim namenom, predvsem pa ali je to plačilo bilo izvršeno po volji oz. s soglasjem storilca.
Pregled podatkov obravnavane zadeve pokaže, da oškodovanka ni zahtevala, da se ji pravnomočna sodba vroči. Navedeno pomeni, da odreditev vročitve sodbe pritožbenega sodišča oškodovanki po vročevalcu ni bila utemeljena in zato ni dolžna plačati stroškov, ki so nastali z vročanjem.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-5, 5, 5/1, 5/1-5, 5/8, 5/9, 23, 23/1, 23/1-5. ZDR-1 člen 5, 5/2.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - državljani tretjih držav - pojem zaposlitev - delodajalec - elementi delovnega razmerja - nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije - prekršek neznatnega pomena - kolektivni prekršek
V obravnavani zadevi ne gre za prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak za prekršek po ZPDZC-1, zato je vsebino zakonskih znakov prekrška potrebno tolmačiti po določbah tega zakona (in ne ZDR-1, kot to zmotno meni pritožba). Prekršek iz 5. alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 stori delodajalec, ki nezakonito zaposli državljana tretje države in s tem krši 5. alinejo prvega odstavka 5. člena tega zakona. Delodajalec je v 2. točki prvega odstavka 2. člena ZPDZC-1 za potrebe tega zakona opredeljen kot pravna oseba,1 pri kateri se opravlja delo ali omogoča opravljanje dela. Drugače kot po drugem odstavku 5. člena ZDR-1, ki status delodajalca veže na zaposlitev na podlagi sklenjene pogodbe zaposlitvi, po ZPDZC-1 pravna oseba torej dobi status delodajalca zgolj s tem, da fizično osebo vključi v svoj delovni proces na način, da ta opravlja delo oziroma ji omogoči opravljanje dela. In to je - logično - tudi vsebina pojma "zaposlitve" pri delodajalcu po ZPDZC-1.
Pomanjkanja delovne sile po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot okoliščino, zaradi katere bi bila nezakonita zaposlitev posebno lahko dejanje, enako pa velja tudi za zahtevnost postopkov zaposlovanja tujcev.
gospodarski spor - pogoji za odločitev brez naroka
V tem kontekstu ni mogoče soglašati s pritožnico, da uporaba prvega odstavka 488. člena ZPP ni na mestu, ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni nesporno. Toženka je po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe v točki 12 obrazložitve v ugovoru v zvezi z obstojem dolga podala (le) pavšalne navedbe - da tožnici ničesar ne dolguje, kar za konkretizirano ugovarjanje zahtevku ne zadošča. Teh svojih navedb tudi kasneje, po dopolnitvi tožbe (v njej je tožnica utemeljila svoj zahtevek tako po temelju kot po višini), ko je to možnost imela, ni dopolnila (jih substancirala). Glede na to ni dvoma, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno štelo navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe za resnične (drugi odstavek 214. člena ZPP) in v skladu s prvim odstavkom 488. člena ZPP, ki velja v postopkih gospodarskih sporov, o zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-2. URS člen 28, 28/1. ZOUTPI člen 42, 42/1, 42/1-23.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - nadzorstvena dolžnost - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Že prekrškovni organ je ugotovil, da je pravna oseba izvršila materialnopravno dolžnost seznanitve s pravili ravnanja, da do prekrška ne bi prišlo in je v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe potrebne za preprečitev prekrška.
Navedbe prekrškovnega organa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek že zgolj zato, ker je do prekrška prišlo, in da v primeru, če bi pravna oseba storila vse, kar je v njeni moči in bi objektivno ravnala z namenom preprečitve storitve prekrška, se prodaja cigaret mladoletni osebi ne bi izvršila, predstavljajo objektivno odgovornost pravne osebe za prekršek, ki je ZP-1 ne pozna.
Morebitno neodzivanje pravne osebe na predhodne kršitve bi lahko kazalo, da v okviru dolžnega nadzorstva ni pravočasno izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev izvršitve prekrška, kar bi pomenilo, da razbremenitev (ekskulpacija) na podlagi druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 ne pride v poštev. Neodzivanje na predhodne kršitve drugih pravnih oseb - trgovcev pa ne more biti razlog za neobstoj ekskulpacijskega razloga.
zaslišanje storilca - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - zaslišanje priče
Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.
V 40. členu ZPreZP-1 je določeno, da izvršnica, ki nima vseh vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. Taka določba je logična, saj zakon izvršnici daje pomen izvršilnega naslova. Za izvršilni naslov (ki temelji na soglasju upnika in dolžnika) pa je dospelost terjatve, s katero se mora dolžnik izrecno strinjati, bistvena.
Tudi če sta izvršnici neveljavni, tožena stranka pa bi utemeljeno uveljavljala stvarne napake, o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - (ne)sklepčnost predloga - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - razveljavitev sklepa
Ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, na kateri temelji zavrnitev predloga za zavarovanje, je, da tožnik ni podal trditev, da bi bil v času pridobitve stanovanja, ki je predmet zavarovanja, v izvenzakonski zvezi s pokojno A. A. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, ki navaja, da je tožnik takšne navedbe podal. Iz I. točke tožbenih navedb (ki so hkrati tudi navedbe predloga za zavarovanje z začasno odredbo) namreč jasno izhaja, kar povzema pritožba: da je tožnik s pokojno A. A. živel v izvenzakonski skupnosti od leta 1978, ko se je ta razvezala, par pa sta bila že od leta 1976. Navaja tudi podrobnosti, kako sta živela in nadaljuje, da je od leta 1976 pretežno preživljal tako A. A., s katero je živel kot z ženo, kot njena otroka, ki ju je pozimi vozil v šolo, in da je za otroka A. A. skrbel tudi po preselitvi na E. V nadaljevanju opisuje, kako sta si oba skupaj ogledovala stanovanja in se na koncu odločila za stanovanje na E., za katero je A. A. prispeval tudi 4.000 DEM. S temi trditvami je tožnik zatrjeval obstoj izvenzakonske skupnosti v času pred nakupom spornega stanovanja oz. ob njegovem nakupu.