ZDR-1 člen 59, 60, 61, 62, 62/2, 62/4, 63, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171. URS člen 66. ZVZD-1 člen 3, 3-2, 52. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-14.
poškodba pri delu - delo na višini - varno delo - vmesna sodba - nesreča pri delu (gradbišče) - protipravno ravnanje delodajalca
ZDR-1 v drugem odstavku 62. člena sicer določa neposredno odgovornost uporabnika za spoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, vendar agencija ni povsem prosta svojih obveznosti iz tega naslova. Tudi namen 2. točke 3. člena ZVZD-1, na katero se prav tako sklicuje pritožba in ki (med drugim) določa, da se kot delodajalec v smislu tega zakona šteje tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, je, da krepi varstvo delavcev. Stališče toženke o neobstoju njene pasivne legitimacije, ker je uporabnik tisti, ki odreja delo, je preozko in nima opore v ustavni zahtevi po ustvarjanju pogojev za varno delo iz 66. člena Ustave RS (prim. zadevo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024), saj bi omogočalo, da se delodajalec, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v celoti (oziroma popolnoma) izogne izpolnjevanju obveznosti in s tem odgovornosti za škodo, ki jo agencijski delavec utrpi pri nesreči pri delu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00076408
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2.
nesreča pri delu - čiščenje - padec z višine - objektivna ali krivdna odgovornost - vsebina del - skrbnost delodajalca - odgovornost delodajalca - odgovornost imetnika stavbe
Tožničino delo sesanja tal, okenskih polic in tudi morebitno sesanje balkonske reže, ki je sicer zavarovana z balkonsko ograjo, ne vsebuje povečane nevarnosti za nastanek škode in samo po sebi ni pomenilo nevarne dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica dela ni opravljala na višini, saj je čistila notranjost prostorov in tako prvi toženki ni mogoče očitati objektivne odgovornosti za nastanek škode tožnici.
Ker je ograja namenjena zaščiti pred padcem z višine, lastnik oziroma imetnik stavbe pa prve toženke ni obvestil, da bi bilo z ograjo karkoli narobe, je tudi ta, enako kot tožnica, menila, da ograja služi svojemu namenu. O pomanjkljivostih zunanje ograje, za katere ni vedela, tožnice ni mogla obvestiti. Od delodajalca pa tudi ni mogoče pričakovati, da bi pri notranjem izvajanju del, za vsak slučaj preverjal ustreznost oz. stabilnost zunanjih elementov zgradbe. Ker za to odgovarja imetnik oz. lastnik zgradbe, tega delodajalec tudi ni dolžan, prvi toženki zato ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, ker od lastnika zgradbe ni zahtevala podatkov o varnosti ograje na zunanjem delu stavbe.
ZPP člen 111, 111/2, 269, 274, 274/1, 275. ZDR-1 člen 87, 87/3, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - zamuda roka - rok za sodno varstvo - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Na podlagi navedb v tožbi in predloženih dokazov kakor tudi glede na vsebino odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožba z dne 17. 1. 2024 vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega roka od vročitve oziroma dneva seznanitve tožnika z izpodbijano odpovedjo. Ta trenutek je nastopil 23. 10. 2023, kar izhaja ne le iz vročilnice s tem datumom v povezavi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi vsebine tožbe in njej priloženih listin, predvsem zaprosila Zavoda RS za zaposlovanje za posredovanje dokumentacije, iz katerega je mogoče jasno razbrati, da pri tem zavodu uveljavlja pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo tožnik, ki je bil pri toženki zaposlen do 30. 11. 2023. Ker se je 38-dnevni odpovedni rok, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi, iztekel 30. 11. 2023, je morala biti odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena 23. 10. 2023.
pogodba o delu - dogovor o plačilu - podjemna pogodba
Tožnik ugotovljenemu dejstvu o višini dogovorjenega plačila nasprotuje tudi z navedbo, da bi moral dejansko (tržno) vrednost opravljenega dela ugotoviti izvedenec. Glede na to, da sta se za ceno oziroma plačilo pravdni stranki dogovorili že s pogodbo (prvi odstavek 642. člena OZ), sodišču prve stopnje višine plačila ni bilo treba določiti po kriterijih iz drugega odstavka 642. člena OZ in v tem okviru s pomočjo izvedenca ugotavljati dejstev, ki bi mu omogočala njegovo določitev.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076950
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 165, 168, 168/2, 171, 299, 299/1. ZPrCP člen 46, 46/6, 56, 56/1. ZPP člen 165, 165/2, 358, 358-5.
višina škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila drugim udeležencem v prometu - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - ekonomska totalka - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - zamudne obresti - strošek izdelave izvedeniškega mnenja
Sama kršitev cestno prometnih predpisov ne pomeni vedno, da je vzročna zveza podana. Če pa pravno odločilne vzročne zveze ni, tudi odškodninske odgovornosti ni. Povečana hitrost bi bila pravno relevantna, če bi bila npr. tako slaba vidljivost, da bi povečana hitrost povzročila prepozno zagledanje vozila, ali pa če bi vožnja z dovoljeno hitrostjo lahko preprečila trk vozil in nastalo škodo.
V drugem odstavku 154. člena OZ je urejena situacija, ko ima vsak od imetnikov premikajočega se motornega vozila položaj povzročitelja škode. Pri tem ni pogoj, da je kriv za nastalo škodo, ampak zadošča, da je prispeval k nastanku škode. Gre torej za položaj, ki je po vsebini enak tistemu, ki ga ureja 171. člen OZ, ki določa deljeno odgovornost oziroma razbremenitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca.
Glede na drugi odstavek 168. člena OZ se namreč povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, te pa so po (neprerekanih) navedbah izvedenca enake vrednostim v trenutku izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve.
ZPP člen 152, 154, 339, 339/2, 339/2-13. URS člen 24. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
stroški prihoda priče na sodišče - ravnanje stranke - predlog za izločitev sodnika
Po določbi 152. člena ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Tožnica je na naroku 5. 1. 2023 predlagala izločitev sodnega senata, zato priča, ki je bila vabljena na navedeni narok, ni mogla biti zaslišana. Glede na to, da je situacijo, da priča ni mogla biti zaslišana, povzročila tožnica, je podan pravni položaj, da tožnica v skladu s 152. členom ZPP krije stroške priče za pristop na narok. Za presojo o tem, da so stroški nastali zaradi ravnanja tožnice, je bistveno tudi, da je predsednica sodišča prve stopnje s sklepom tožničin predlog zavrnila, tožnica pa v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje te odločitve ni izpodbijala. Pritožba se glede na navedeno neutemeljeno zavzema za to, da naj sodišče druge stopnje sklep spremeni in plačilo stroškov priče naloži v plačilo toženki, ki je zaslišanje priče predlagala.
pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina
Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zato toženec, ki ne trdi, da se njegov dejanski naslov razlikuje od naslova, na katerega mu je sodišče prve stopnje vročalo sodno pisanje, ne more uspeti s pritožbeno navedbo o nepravilni vročitvi. Pritožbenim navedbam odvzema verodostojnost toženčeva selektivnost pri (ne)priznavanju vročitev sodnih pisanj - zanika prejem plačilnega naloga, vročenega s fikcijo, ne pa tudi prejema sodbe in izpodbijanega sklepa, ki sta mu bila vročena na enak način, in na katera se je odzval.
Po neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, zato ga je utemeljeno zavrglo.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševno zdravje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva.
plačilo sodne takse - neobrazložena pritožba - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga in izteka roka za ugovor ter prepozne vložitve ugovora.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - prekluzija dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme dolžnika - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku je zelo omejeno; na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ namreč velja breme vložitve obrazloženega ugovora na eni strani in breme prekluzije na drugi. Dolžnik torej v fazi ugovora ne more računati na pomoč sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva. Ne samo, ker narok za obravnavo ugovora ni obligatoren (29.a člen ZIZ); zaradi določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ (sodišče je dolžno ugovor, ki ni obrazložen, zavrniti) in prekluzije ugovornih navedb (56. člen ZIZ), dolžnik po izteku ugovornega roka ne more učinkovito navajati dejstev, ki bi jih lahko že v predhodnem ugovoru. Dolžnik mora že v ugovoru navesti vsa dejstva, ki so v okviru posameznega ugovornega razloga pomembna, in zanje predložiti dokaze. Sicer pa je o tem poučen tudi v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Zahteva po materialnem procesnem vodstvu dlje od tega ne gre. To pomeni, da mora dolžnik trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Navedeno pomeni, da dolžnik kasneje, po ugovoru, ne more dopolniti svojih navedb, o katerih naj bi bili predlagani priči zaslišani.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076500
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1, 2-2. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97e. ZPP člen 158, 158/1.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ugotovitve, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, že nekajletna naloga SV (od leta 2015 dalje), ki se je izvajala v mirnem času, in za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjujejo pravilnost izpodbijanega zaključka, da varovanje državne meje ni vojaška operacija v pravem pomenu besede (1. alineja izreka sodbe C-742/19).
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tudi glede straže niso podane okoliščine za izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES. Temelji na pravilni dokazni oceni, da je straža redna dejavnost SV, ki se je izvajala kontinuirano na številnih vojaških objektih po državi, načrtovana je bila vnaprej in je pomenila običajno službo v mirnem času, brez posebnosti, oziroma se ni izvajala v izrednih okoliščinah ali kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost.
odlog izvršbe - izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pritožbene navedbe
Pritožbeno vztrajanje, da je dolžnik lastnik zemljišča, na katerem stoji lesena baraka, v kateri prebiva, in navajanje razlogov za naselitev v leseni baraki ni pravno pomembno. V obravnavani zadevi je bil namreč sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Šentjurju P 17/2019 z dne 27. 5. 2022, izvršilno sodišče pa je v skladu z načelom formalne legalitete na ta izvršilni naslov vezano, zato se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati.
ZPP člen 212, 236, 286, 337, 337/1. ZDR-1 člen 137, 138.
dokazni predlog za zaslišanje priče - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga - nadomestilo plače - neupravičena odsotnost z dela - višina plače - dogovor o plači
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov dokazni predlog z zaslišanjem priče. Tožnik je bil skladno z 236. členom ZPP dolžan navesti tudi prebivališče oziroma zaposlitev predlagane priče, česar se je očitno zavedal, saj je navedel, da bo njen naslov sporočil naknadno. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo tožnika še posebej pozivati k sporočitvi naslova priče.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik obstoja tega dogovora ni dokazal. Nenazadnje ga ni potrdil niti z lastno izpovedbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo trditvam toženke in izpovedbi njenega zakonitega zastopnika o višini plače kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in kot izhaja iz plačilnih list.
Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. Obveznost izplačila plače namreč ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo, razen v izjemoma zakonsko navedenih primerih, ko je delavec upravičen do nadomestila plače.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076891
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/3. ZPP člen 8, 214, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da varovanje državne meje in straža (varovanje objektov) ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Pritožba to presojo zmotno izpodbija s sklicevanjem, da je Sodišče EU državam članicam (toženki) omogočilo izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES glede celotne kategorije vojaških dejavnosti. Glede na stališča v sodbi C-742/19 (prim. 60. in 64. točko, ki jo izpostavlja pritožba) vseh dejavnosti pripadnikov vojske ni mogoče izključiti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno raziskati, ali sta bili takšne narave tudi varovanje državne meje in straža. Zgolj v tem okviru je ugotavljalo tudi dejstva o tem, kako je bil v to vojaško dejavnost vpet tožnik.
ZIZ člen 24, 24/4, 38, 38/5. ZOKIPOSR člen 17, 17/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - odgovor na ugovor - potrebnost stroškov
Stališču, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakonit prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2023, s katero je ugotovilo, da izpodbijane odločbe ZOKIPOSR niso v neskladju z Ustavo RS. Republika Slovenija je tako postala novi dolžnik za dolgove iz obstoječih izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku posebnega postopka pred Državnim odvetništvom.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - neenaka obravnava strank - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sorazmerni del regresa
Delavec ima pravico s tožbo izpodbijati prenehanje delovnega razmerja, čeprav se takoj zaposli drugje, zato tudi, če s tožbo ne zasleduje finančnega interesa, ni podlage za zavrženje tožbe, s katero pravočasno uveljavlja nezakonito prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik dne 31. 5. 2021 ni podal izpodbijane odpovedi in zadostno obrazložilo, zakaj je odpoved, natisnjena s strani toženke na prazen list papirja, katerega je moral tožnik podpisati ob podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00075413
ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-3, 358-5, 360, 360/1. ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7, 11, 11/1. OZ člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 179, 179/1. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26, 38.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev osebnostnih pravic - napačna uporaba materialnega prava - nepremoženjska škoda - posebne okoliščine - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - nezaposlenost - strah pred izselitvijo - premoženjska škoda - slabo premoženjsko stanje - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - denarni dodatek - ponovno sojenje - odločitev o stroških postopka - delni uspeh - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - ustaljena sodna praksa
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse je treba v pravdi za denarno odškodnino zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pri odločanju o stroških postopka uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP ter upoštevati vse okoliščine primera, ne pa matematičnega izračuna glede na višino vtoževane obveznosti.
ZPŠOIRP ne loči, ali gre za materialno ali nematerialno škodo. Zato je zmotno naziranje, da se polovica upravne odškodnine nanaša na premoženjsko in polovica na nepremoženjsko škodo.
Posebne okoliščine primera na strani tožnice utemeljujejo nekoliko višjo odškodnino, kot ji je bila določena v upravnem postopku.
ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 409.
sklep o preiskavi - razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Razveljavitev sklepa o preiskavi ne pomeni, da je dotedanji postopek potekal nezakonito ter da so bili zato vsi dokazi v tem postopku zbrani nezakonito in bi jih zato bilo treba izločiti.