sprememba tožbe - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - kasko avtomobilsko zavarovanje - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - predmet zavarovanja - zmota o predmetu - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Tožnik zaradi zatrjevane napake volje v fazi sklenitve (zmota o predmetu zavarovanja) pogodbe ni izpodbijal (94. člen OZ). Pogodba, dokler je upravičena oseba ne izpodbije, obstaja z vsebino, kot je določena v pogodbi. Tožnik bi lahko pogodbo izpodbijal z vložitvijo ustrezne oblikovalne tožbe, s katero bi zahteval razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 95. člena OZ), česar pa ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076939
ZIZ člen 174, 174/1, 193. SPZ člen 44. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - nasprotna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - imetnik služnostne in stavbne pravice - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - prodaja nepremičnine v izvršbi - varstvo kupčevih pravic - omejitev priposestvovanja
Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da nevknjižena stvarna pravica tretjega preneha ob upoštevanju dveh pogojev: načela zaupanja v zemljiško knjigo in odsotnosti zlorabe postopka s strani kupca (t. i. kvalificirane nedobrovernosti).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - sorazmernost ukrepa - ocena ogroženosti
Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
spor majhne vrednosti - nevložitev odgovora na tožbo - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - izdaja sodbe na podlagi pripoznave - nesorazmernost - razpolaganje z zahtevkom - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave
Spori majhne vrednosti so glede na nizko vrednost spornega predmeta za stranke manjšega pomena, zato določbe ZPP o teh sporih vsebujejo številne procesne izjeme, ki služijo hitrosti, pospešitvi in poenostavitvi postopka, kar zasleduje ustavno dopusten cilj - hitrejše odločanje sodišč v manj pomembnih zadevah, kar posledično pomeni tudi, da se bodo lahko sodišča prej in temeljiteje posvetila pomembnejšim, zahtevnejšim in za stranke usodnejšim zadevam. Procesne pravice strank so lahko omejene z drugimi ustavnimi procesnimi pravicami, med drugim pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato ni ustavno nedopustno, da so v zadevah majhne vrednosti v korist pospešitve postopka in pravice do učinkovitega in dejanskega izvrševanja pravice do sodnega varstva določene procesne pravice strank omejene.
razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - dolžnosti skrbnika - imenovanje novega skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Ključna ugotovitev, na kateri temelji odločitev o razrešitvi, je obstoj resnega dvoma o tem, da pritožnik ni poškodoval varovanke. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že ugotovljeni dvom o tem, ali je pritožnik poskrbel za varovanko tako, da je spoštoval njeno integriteto, zadostuje za njegovo razrešitev kot skrbnika. Pravilna je tudi ocena, da v teh okoliščinah želja, ki jo je izrazila varovanka, ne more imeti odločilne teže.
posestni spor - motenje posesti - protipravnost motenja posesti - petitorium absorbet posessorium - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja v stečajnem postopku - pravica do posesti - originarna pridobitev lastninske pravice
Toženec je pravico do posesti pridobil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kar predstavlja originaren način pridobitve. Zato je toženčev ugovor petitorium absorbet possessorium v predmetnem posestnem sporu utemeljen.
Četudi je bila protipravnost motenja podana v času vložitve tožbe, pa ob zaključku obravnavanja pred sodiščem prve stopnje ta ni bila več podana, saj je toženec pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča glede na odločilna dejstva, nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga zavrne, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času vložitve tožbe.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 42, 42/2, 100.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - krajevna pristojnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kraj vročanja - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - osebna vročitev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pritožba pa v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pred sprejetjem odločitve odgovora pošte ni vročilo dolžniku in mu ni dalo možnosti, da se o tem odgovoru izjavi. Ker je odgovor pošte predstavljal procesno gradivo, ki je bistveno vplivalo na končni izid postopka, je sodišče prve stopnje z opustitvijo njegove vročitve pred sprejetjem izpodbijane odločitve dolžniku kršilo njegovo pravico do izjave v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00076771
ZIZ člen 24, 37. ZPP člen 171, 208.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - univerzalno pravno nasledstvo - sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine
Izvršilni postopek temelji na načelu stroge formalne legalitete, zato izvršilno sodišče lahko nadaljuje postopek z novo stranko (dedičem umrle stranke) le, ko so mu znani dediči, torej pod pogojem sklepa o dedovanju ali ustrezne ugotovitvene tožbe (171. člen ZPP). Če te kvalificirane listine ni, ZIZ določa zahtevo, da izvršilno sodišče postavi začasnega skrbnika in le tako lahko nadaljuje postopek izvršbe.
Tudi pri izreku mladoletniškega zapora se zasledujeta namena prevzgoje in resocializacije, kar smiselno izhaja iz določb o njegovi uporabi, odmeri in izvršitvi, ki so usmerjene predvsem v usposabljanje mladoletnika za družbeno sprejemljiv način življenja.
Sodišče prve stopnje se je do vseh (zakonsko določenih) pogojev natančno in izčrpno opredelilo ter tehtno pojasnilo, da v obravnavanem primeru izrek vzgojnega ukrepa za mladoletnika ne bi bil primeren. Prepričljivo je, na podlagi pridobljene temeljite individualne ocene mladoletnika in presoje konkretnih navedenih okoliščin, presodilo, da je treba mladoletniku izreči mladoletniški zapor, saj je storil hudo kaznivo dejanje s tem, ko je na povsem nedopusten način, z zavestnim in naklepnim ravnanjem vzel življenje svojemu očetu.
V skladu z določbo 90. člena KZ je pravilno upoštevalo tudi mladoletnikovo starost, saj je ob storitvi kaznivega dejanja komaj dopolnil šestnajst let, pri čemer je pravilno ugotovilo, da gre za še nezgrajeno osebnost ter dejstvo, da bo imel mladoletnik v mladoletniškem zaporu možnost pridobiti poklic (zaenkrat ima končano zgolj osnovnošolsko izobraževanje), prav tako mu bo lahko, glede na njegove nakazane osebnostne karakteristike in ugotovljene nevrološke motnje, nudena ustrezna psihosocialna in specialna terapevtska obravnava.
postopek za določitev odškodnine - odškodninske terjatve mladoletnih otrok - odškodninska odgovornost vrtca - padec otroka - zmotna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - neskrbno ravnanje - subjektivna odgovornost - sprememba sodbe prve stopnje - vmesna sodba
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji protipravnosti toženkinega ravnanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča toženka glede na ugotovljene ključne okoliščine ob spornem previjanju otroka ni ravnala z zadostno skrbnostjo - to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Do povzročene škode zato ni prišlo zgolj po nesrečnem naključju.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je rokovanje z otrokom kritičnega dne zahtevalo posebno pozornost. Glede na predhodne težave pri uvajanju v varstvo, ki so se kazale tudi pri previjanju, kratko obdobje uvajanja in krajšo odsotnost otroka neposredno pred škodnim dogodkom je bilo pričakovano, da otrok previjanja ne bo sprejel povsem mirno. Potrebna je bila torej večja skrbnost in pozornost na premikanje otroka na previjalni mizi. Toženka, ki je otroka med previjanjem posedla, medtem ko se je sama sklonila po čisto plenico, ki je ni imela vnaprej pripravljene, ni ravnala ustrezno skrbno. V skladu z običaji in s pravili stroke se otroka previja tako, da je v ležečem položaju, pred tem pa se pripravi vse potrebne pripomočke za previjanje - vodo, krpice/robčke, kreme, čiste plenice in oblačila itd. Izbrani način previjanja tudi ni bil primeren glede na s strani toženke zatrjevane značilnosti oziroma običajno reakcijo otroka, ki je bil med previjanjem navadno nemiren, sunkovitih gibov in za svojo starost izjemno močan. V danih okoliščinah tako otrokov odriv in padec s previjalne mize ni mogel biti nepričakovan in nepreprečljiv. Še posebej ne za toženko, ki ima večletne izkušnje z varstvom in nego majhnih otrok, poznane pa so ji bile tudi značilnosti konkretnega otroka. Do padca je prišlo, ker je toženka zanemarila dolžnost ustreznega nadzora nad otrokom in ni pravilno poskrbela za njegovo varnost. Toženka bi morala biti v času previjanja popolnoma osredotočena na otroka ter zmožna preprečiti njegovo gibanje na previjalni mizi in s tem možnost padca. Ker tega ni storila, je subjektivno odgovorna za nastalo škodo. Zaradi ugotovljene neskrbnosti njenega ravnanja (malomarnost) se krivde ne more razbremeniti.
ZPP člen 5, 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8, 362.
motenje posesti - postopek izdaje začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazi in izvajanje dokazov - dokazni standard verjetnosti - načelo kontradiktornosti - pisna izjava priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - odločanje na podlagi pisnih dokazov - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu z določbo 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Ker sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo določbe 362. člena ZPP in ker že drugič ni izvedlo predlaganih dokazov, je višje sodišče ob ugoditvi pritožbi zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00076893
URS člen 35, 36, 38, 125, 156. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. SPZ člen 33. ZPP člen 426.
motenje posesti - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - načelo pravne države
V konkretnem primeru sta bili po oceni višjega sodišča toženki z izpodbijanim sklepom kršeni ustavni pravici do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je tožnik v času pred motenjem na nepremičnini izvrševal soposest, pravilna je tudi ugotovitev, da je prišlo do zamenjave ključavnice in s tem do protipravnega in samovoljnega posega v soposest tožnika. Ne glede na to pa bi moralo imeti sodišče prve stopnje pred očmi tudi ustavno varovane človekove pravice in svoboščine toženke (zlasti pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave).
ZD člen 145, 145/2. ZGD-1 člen 4, 505, 515, 523, 526.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - poslovni delež družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - upravljanje družbe z enim družbenikom - odločanje družbenikov - pristojnost poslovodje
Vzrok za postavitev upravitelja zapustnikovemu premoženju, poslovnemu deležu v družbi, je nestrinjanje med sodediči glede izvrševanja upravičenj zapustnika, ki so navedena v 505. členu ZGD-1.
Iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev. Namen instituta namreč je, da naj to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje vseh dedičev, ki je nepristranska, vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.
olajševalne in obteževalne okoliščine - olajševalne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen - izgon tujca iz države
Sodišče prve stopnje je olajševalne okoliščine, ki jih povzema pritožba, upoštevalo v zadostni meri in obdolžencu z uporabo omilitvenih določil izreklo zaporno kazen, ki je kar eno leto nižja od najnižje kazni zapora, ki je v zakonu predpisana za obravnavano kaznivo dejanje. V zadostni meri je upoštevalo, da doslej še ni bil obsojen, da je storitev kaznivega dejanja priznal in ga obžaloval, da skrbi za štiri nepreskrbljene otroke in nepreskrbljeno ženo ter da ima precejšnje zdravstvene težave.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - primernost in sorazmernost ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene hude duševne bolezni ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja, prepoznati svoje bolezni, se nanjo ustrezno odzvati niti oceniti škodljivosti uživanja drog. Odklanjanje zdravljenja ni odraz njegove prave svobodne volje, ampak je posledica bolezni. Konkretno ga je že hudo ogrozilo: odrazilo se je v akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki po ugotovitvah sodišča vodi do trajne invalidnosti pritožnika, če ostane nezdravljena. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialno pravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076647
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZNP-1 člen 25, 26, 149. SZ-1 člen 25a, 76. SPZ člen 105, 105/1, 105/5, 116, 118, 118-5.
uporaba stvari v solastnini - poslovna stavba - način uporabe - priznanje lastnosti stranke v postopku - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - pogoji za sposobnost biti stranka - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - upravnik stavbe - upravni odbor - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - umik predloga - nadaljevanje postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - postopek za ureditev razmerij med solastniki - predmet postopka - oddajanje skupnih delov v najem
SPZ, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2003, za nastanek etažne lastnine poleg pravnega posla ali odločbe predpisuje tudi vpis v zemljiško knjigo, a ta zakon zatečenega stanja glede prej nastale etažne lastnine ni ukinil. Tako nastalo etažno lastnino je sodna praksa ves čas priznavala in ji nudila ustrezno pravno varstvo.
Iz dejstva, da je na obravnavani stavbi vzpostavljena dejanska etažna lastnina oziroma le navidezna solastnina, pa nadalje izhaja, da so posamezni dejanski etažni lastniki solastniki skupnih delov (glej prvi odstavek 105. člena SPZ), pri čemer gre za posebno obliko solastnine, saj njena delitev (praviloma) ni mogoča (glej peti odstavek 105. člena SPZ). Etažni lastnik s tem, ko pridobi lastninsko pravico na posameznem delu, nujno in neodvisno od svoje volje postane član posebne solastninske skupnosti z drugimi etažnimi lastniki, ki ne more prenehati, dokler etažna lastnina obstaja.
Etažni lastniki so notranja razmerja glede uporabe, uživanja in upravljanja solastnih (skupnih delov) uredili s pogodbo o vzajemnih razmerjih, iz katere med drugim izhaja, da ima skupnost etažnih lastnikov oziroma solastnikov skupnih delov svoje organe (skupščina in upravni odbor) in dogovorjen mehanizem odločanja, kar jo v tem pogledu približuje pravnim osebam.
SEU je v zgoraj omenjeni odločbi tudi poudarilo, da mora nacionalno sodišče glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil (59. točka), kar narekuje sklep, da je tudi pri pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, na katero se tudi sklicuje tožnik, pri tehtanju neugodnih posledic, presoditi tudi finančni položaj potrošnika. V tem obsegu tožnik trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil, pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni,
ZNP-1 člen 42, 55, 55/2, 101. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
predlagalni nepravdni postopek - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - pravičnost
Tako 101. člen ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov v postopkih za varstvo koristi otroka, kot tudi splošnejša določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, določata, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera, ki pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Pri tem je tudi uspeh v postopku lahko ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva, ne more pa biti to edina okoliščina. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočnost
Razlog, da je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, ni pravno upošteven razlog za prekinitev postopka. Zakonska določba drugega odstavka 208. člena ZPP je jasna. Sodišče mora po pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju nadaljevati pravdni postopek.
Tudi skladno s sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločbo, ki rešuje predhodno vprašanje, ni upoštevan razlog za prekinitev postopka. Zatrjevana vložitev predloga za dopustitev revizije zato ne predstavlja okoliščine, ki bi preprečevala nadaljevanje tega pravdnega postopka.
nasilje v družini - ukrep po zpnd - zasledovanje - psihično nasilje - občutek ogroženosti - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - pravno sredstvo - ponavljanje pritožbenega očitka - sklicevanje na dokaz
S sklepom sodišča je nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca, niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.