Za dokaz prenosa terjatve v skladu s sodno prakso zadošča overjen podpis odstopnika terjatve.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskih zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku in ne petletnem, kot vztraja dolžnica v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo tretji odstavek 20. a člena ZIZ ; pravilno je pojasnilo, da je upnik v skladu z 10. členom Kreditne pogodbe z enostransko izjavo razdrl pogodbo, ker je bila kreditojemalka (dolžnica) v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet (da dolžnica ne bi bila v zamudi s plačilom dveh zaporednih anuitet v ugovoru ni niti zatrjevala niti izkazala) in ker dolžnica tudi v dodatnem 15-dnevnem roku, ki ji ga je s pisnim obvestilom določila banka, zapadlih obveznosti ni poravnala.
Pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Sodišče prve stopnje je upnikov odgovor na ugovor dolžnici sicer res vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in ne že pred izdajo tega sklepa, vendar zaradi tega dolžnici njena pravica do izjave ni bila kršena, saj sodišče prve stopnje pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora ni oprlo oziroma upoštevalo nobenih novih dejstev, ki bi jih upnica navedla v odgovoru na ugovor.
Sodišče je za svojo odločitev navedlo preverljive razloge, pri čemer se je v zadostni meri opredelilo do vseh spornih dejanskih in pravnih vprašanj. Ker pritožnik ne pojasni, v čem je neskladnost med navedbami v razlogih sodbe o vsebini listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov in temi listinami ali zapisniki, očitka protispisnosti ni mogoče preveriti. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožniku tudi ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku, saj je sodišče v 6. točki obrazložitve sodbe podrobno pojasnilo, zakaj posameznih dokazov ni izvedlo. Kadar iz razlogov sodbe izhaja razumna in argumentirana ocena, da posamezni predlagani dokazi niso pravno odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano na podlagi drugih dokazov, o kršitvi pravice do izjave in načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti.
Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.
Pravica do pravnega sredstva je sicer res človekova pravica, vendar ni absolutne narave, kar pomeni, da je način njenega izvrševanja mogoče predpisati z zakonom. Tako procesni zakoni z namenom zagotavljanja pravne varnosti določajo roke, v katerem morajo stranke vložiti pravna sredstva in s tem uveljavljati svojo ustavno varovano pravico, kot tudi posledico, ki je v tem, da se o prepozno vloženem pravnem sredstvu ne odloča vsebinsko.
Že s tem, da je bila ob vložitvi izvršilnega predloga v zamudi, je toženka povod za tožbo dala.