ZZVZZ člen 44a. URS člen 22. ZPP člen 244, 244/4, 247, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
zdravljenje v tujini - pogoji za zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - izvedenec - izvedenski organ - pošteno sojenje - enakost orožij med strankama - enako varstvo pravic
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo izvedenski organ katerega član je bil izvedenec, ki je že sodeloval pri izdaji izpodbijane prvostopenjske odločbe v upravnem postopku, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Na podlagi te ustavne določbe mora biti vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V postopku pred sodiščem mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka (t. i. enakost orožij). Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da se mora postopek pred sodiščem voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank. To velja tudi za vodenje dokaznega postopka. Ta mora biti voden tako, da nobena stranka nima prednosti pred drugo. Le tako je lahko zagotovljena enakopravnost strank.
Pojem izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na okoliščine konkretnega primera zapolnjuje sodna praksa. Če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. V tem primeru je treba odgovoriti na vprašanje, ali do operativnega posega v okviru javne zdravstvene mreže pri pokojni tožnici ni prišlo zaradi razlogov na strani pokojne tožnice ali toženca.
ZPP člen 214, 214/1, 227, 227/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-24,. ZDR-1 člen 6, 6/1, 87, 87/1, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni rok - nesubstanciran dokazni predlog - goljufija - rok za podajo izredne odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Navedba tožnika, da toženka odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni konkretizirala v izreku sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je nerelevantna, zato sodišče prve stopnje nanjo ni bilo dolžno posebej odgovarjati. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kadar je podana v obliki sklepa, se ne zahteva, da bi bil odpovedni razlog naveden in tudi obrazložen v izreku sklepa. Glede obličnosti je določeno le, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki, v njej pa mora biti naveden in obrazložen dejanski odpovedni razlog (prvi in drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tej zahtevi, ki velja za vsako odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je podana v obliki sklepa, toženka zadostila. Sklep o izredni odpovedi je vsebinsko preizkusilo kot celoto in zato tudi navedbe o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo sklepa o izredni odpovedi utemeljeno štelo kot nebistvene.
premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - izpodbijanje zakonske domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - dokazni standard - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena
Sodišče je za svojo odločitev navedlo preverljive razloge, pri čemer se je v zadostni meri opredelilo do vseh spornih dejanskih in pravnih vprašanj. Ker pritožnik ne pojasni, v čem je neskladnost med navedbami v razlogih sodbe o vsebini listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov in temi listinami ali zapisniki, očitka protispisnosti ni mogoče preveriti. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožniku tudi ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku, saj je sodišče v 6. točki obrazložitve sodbe podrobno pojasnilo, zakaj posameznih dokazov ni izvedlo. Kadar iz razlogov sodbe izhaja razumna in argumentirana ocena, da posamezni predlagani dokazi niso pravno odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano na podlagi drugih dokazov, o kršitvi pravice do izjave in načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2-2, 20, 20.a, 20.a/3, 24, 24/1, 53, 53/2, 55, 58/4. OZ člen 51, 51/2, 356, 356/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 365-2. URS člen 22. ZPotK člen 15, 15/1, 15/2, 15/3.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - prenos terjatev - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovor aktivne legitimacije - desetletni zastaralni rok - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - obstoj terjatve - višina terjatve - pravica do izjave - vročitev odgovora na ugovor - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Za dokaz prenosa terjatve v skladu s sodno prakso zadošča overjen podpis odstopnika terjatve.
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskih zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku in ne petletnem, kot vztraja dolžnica v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo tretji odstavek 20. a člena ZIZ ; pravilno je pojasnilo, da je upnik v skladu z 10. členom Kreditne pogodbe z enostransko izjavo razdrl pogodbo, ker je bila kreditojemalka (dolžnica) v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet (da dolžnica ne bi bila v zamudi s plačilom dveh zaporednih anuitet v ugovoru ni niti zatrjevala niti izkazala) in ker dolžnica tudi v dodatnem 15-dnevnem roku, ki ji ga je s pisnim obvestilom določila banka, zapadlih obveznosti ni poravnala.
Pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Sodišče prve stopnje je upnikov odgovor na ugovor dolžnici sicer res vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in ne že pred izdajo tega sklepa, vendar zaradi tega dolžnici njena pravica do izjave ni bila kršena, saj sodišče prve stopnje pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora ni oprlo oziroma upoštevalo nobenih novih dejstev, ki bi jih upnica navedla v odgovoru na ugovor.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - uvedba postopka - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulantstvo - skrbnik - očitek pristranskosti sodnika
Udeleženec je v kratkem časovnem obdobju sprožil neobičajno veliko število postopkov, pri katerih gre za isti ponavljajoči se vzorec njihove vsebine oziroma predmeta, zaradi česar bi bila lahko podana njegova patološka nagnjenost k tožarjenju, ki bi lahko vplivala na njegovo sposobnost skrbeti za svoje pravice in koristi in bi prosto dostopanje do sodišča lahko imelo zanj negativne finančne posledice. Navedene okoliščine izkazujejo potrebo po odločanju o postavitvi udeleženca pod skrbništvo po določbah 57. do 70. člena ZNP-1.
Pravica do pravnega sredstva je sicer res človekova pravica, vendar ni absolutne narave, kar pomeni, da je način njenega izvrševanja mogoče predpisati z zakonom. Tako procesni zakoni z namenom zagotavljanja pravne varnosti določajo roke, v katerem morajo stranke vložiti pravna sredstva in s tem uveljavljati svojo ustavno varovano pravico, kot tudi posledico, ki je v tem, da se o prepozno vloženem pravnem sredstvu ne odloča vsebinsko.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDSS-1 člen 43. ZDR-1 člen 84, 84/1.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica v tej fazi postopka še ni izkazala utemeljenosti svojih navedb, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita oziroma o njih še ni mogoče presojati, saj bo šele potek dokaznega postopka pokazal, ali je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen oziroma ali je tožena stranka ravnala v skladu z določbami ZDR-1, kar bo v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZDR-1 morala tudi dokazati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da v tej fazi, ko sodišče še ni izvajalo dokazov, verjetnost obstoja terjatve še ni izkazana, s tem pa že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni podan. Pravilno je utemeljilo, da bi bila terjatev verjetno izkazana, če bi razlogi, ki govorijo v prid njenemu obstoju, prevladali nad nasprotnimi.
predlog za odpravo pripora - sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora - pravica do pritožbe - razglasitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V obravnavanem primeru je bil podan predlog za odpravo pripora po izreku sodbe, kar je urejeno v 361. členu ZKP. Ta člen pa določbe o izključitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora nima, kar pomeni, da je zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora, izdan po izreku sodbe, pritožba dovoljena skladno s prvim odstavkom 399. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076494
ZPP člen 101, 101/3, 236a, 236a/6, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 18/1, 190, 642, 642/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Pravica do izjave ni sama sebi namen, temveč je njen namen v možnosti vpliva stranke na odločitev sodišča. Zato mora stranka pri uveljavljanju kršitve te pravice pojasniti, v čem konkretno je bila prikrajšana za svojo obravnavo pred sodiščem.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v obravnavanem primeru nobena ni zahtevala neposrednega zaslišanja te priče, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni izvedlo njenega zaslišanja, saj se je lahko oprlo na pisno izjavo.
Če dogovor o plačilu ni bil dosežen, potem je višino tožbenega zahtevka mogoče utemeljiti na podlagi meril iz drugega odstavka 642. člena OZ: glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel opravi, in glede na plačilo, ki je običajno za tako vrsto posla. Da bi lahko sodišče določilo običajno ceno, bi morala tožnica v svojih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
Ker od prebivališča tožničinega zakonitega zastopnika do železniške oziroma avtobusne postaje znaša več kot dva kilometra, je tožnica upravičena do povrnitve kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi.
Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.
ZPP člen 365, 365-2, 366. ZST-1 člen 8. ZIZ člen 15, 29.b, 29.b/1, 29.b/2, 29.b/5.
izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik ugovora - plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika - ugovor zoper plačilni nalog
Dolžnik zgolj s pritožbenimi navedbami o pravočasno (18. 3. 2024) vloženem ugovoru zoper plačilni nalog (zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje nepravilno štelo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen), ne da bi ob tem priložil kakršnokoli dokazilo (npr. vročilnico), ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
Pritožbi pri tem namreč prezreta, da samo dejanje predložitve (četudi ponarejenega) pooblastila ni neposredni vzrok za sprejete odločitve v izvedenih sodnih postopkih, temveč kot je v 8. točki obrazložitve pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je to rezultat izvedenega dokaznega postopka skladno z ustreznimi postopkovnimi določili, z uporabo materialnega prava ter na podlagi ocene izvedenih dokazov, med katere pa pooblastilo ne spada.
DZ člen 135. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
največja korist otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - ureditev stikov med starši in otrokom - način izvajanja stikov - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - dogovor o varstvu in vzgoji, preživnini in stikih, sklenjen pri centru za socialno delo - plačevanje preživnine
Odločitev o zaupanju otrok v skupno vzgojo in varstvo ne pomeni, da otroka čas enakomerno preživita s posameznim staršem. Ker sta starša dosegla dogovor o izvajanju stikov, ki je skladen s koristjo otrok in po katerem že izvajata skupno vzgojo in varstvo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za primeren način izvajanja stikov tudi prihodnje in tega ritma ni smiselno porušiti z drugačno ureditvijo izvajanja starševske skrbi. Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca glede stikov delno ugodilo, tako da je v tednu po zaključenem stiku z materjo dodalo dodaten stik z očetom od ponedeljka po pouku do torka, ko predlagateljica prevzame otroka po pouku in z njima nadaljuje stik do petka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva
Na mnenje pristojnega CSD sodišče ni vezano, ga je pa dolžno preizkusiti v smislu presoje izpolnjevanja pogojev po sodišču določenega skrbnika v skladu s členom 240 DZ.
BBHZD člen 8. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZDR-1 člen 56, 77, 81, 119. ZZSDT člen 12, 12/6.
zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nesklepčnost tožbe - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - tujec - delovno dovoljenje
Tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo, s tem pa se šteje, da priznava dejanske navedbe nasprotne stranke (sistem afirmativne litiskontestacije). Iz tega razloga zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb o neresničnosti dejstva, da je tožnik po 31. 12. 2022, kljub izteku pogodbe o zaposlitvi, še naprej opravljal delo za toženko, da je zamolčal, da je s toženo stranko po izteku prve pogodbe o zaposlitvi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za obdobje od 1. 1. 2023 do 4. 10. 2023, ter da mu je dne 4. 10. 2023 izteklo enotno dovoljenje, pritožbeno sodišče torej ne more upoštevati, četudi se tožena stranka z njimi sklicuje na nesklepčnost tožbe. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka se je prvostopenjsko sodišče tako pravilno opiralo zgolj na dejansko stanje, kot ga je v tožbi predstavil tožnik, ki je tudi sicer v tožbi navedel vsa dejstva, ki vodijo do presoje, da je njegov zahtevek utemeljen.
Iz potrdila o prijavi resda izhaja, da enotno dovoljenje tožniku izteče na dan 4. 10. 2023. Iz predmetnega dokaza izhaja zgolj to, da tožniku dne 4. 10. 2023 poteče enotno dovoljenje, ne izhaja pa, da tožnik kljub temu, po tem datumu nima zakonske podlage za opravljanje dela v Republiki Sloveniji. Skladno s 6. odstavkom 12. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT) je namreč tujec lahko še naprej zaposlen ali opravlja dela tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja, in sicer pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo to dovoljeno s predhodnim enotnim dovoljenjem.
pobotni ugovor - nesklepčna tožba - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, kar smiselno enako velja za pobotni ugovor. Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - razveljavitev kazenske sodbe
Pojasnilo sodišča prve stopnje, da v danem primeru konkretne nevarnosti za življenje in zdravje dejansko ni bilo, saj je šlo za vozilo, ki je bilo veliko in ima velik prtljažni prostor ter povzemanje izpovedi zaslišane priče A. A., da njen brat zaradi vožnje v prtljažnem prostoru ni imel kakšnih težav, ni razumno in je neskladno tako z obstoječo kazensko materialno zakonodajo, kakor tudi z aktualno sodno prakso.
Ker za izpolnitev zakonskega znaka izpostaviti nevarnosti za življenje in zdravje zadošča že izpostavitev ene osebe, ker ni treba, da taka konkretna nevarnost že mora nastati in ker je v zvezi z vprašanjem, katero kazenskopravno normo (pravno kvalifikacijo) je treba uporabiti za dejanje, ki je predmet obtožbe, sodišče prve stopnje obdolženemu B. B. očitano kaznivo dejanje zmotno presojalo na način, da je uporabilo zakon, ki bi ga sicer moralo uporabiti, a je to storilo na nepravilen način,
denarna socialna pomoč - vrednost stanovanja - lastništvo nepremičnine - nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi - kataster
V pritožbeni obravnavi ostaja sporno kot pravno upoštevno premoženje tožnice nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, vpisana pa je v kataster nepremičnin. Glavnina pritožbenih očitkov se nanaša na upoštevanje nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Neutemeljena mora ostati pritožbena trditev, da tožnica ni lastnica teh nepremičnin, ker kot taka ni zavedena v zemljiški knjigi in ker je pri določenih nepremičninah navedena kot solastnica ter da navedene vrednosti nepremičnin presegajo realno vrednost, posledično zaradi česar jih toženec ne bi smel šteti kot upoštevno premoženje. Sodišče je v 9. in 10. točki obrazložitve razumljivo pojasnilo, katere nepremičnine se vpisujejo v zemljiško knjigo skladno z 11. členom ZZK-1 in kaj dokazujejo podatki iz GURS.
Sodišče je v 11. točki argumentirano pojasnilo, da iz izpiska zemljiške knjige izhaja, da je tožnica lastnica parcele št. ... k.o. ... B., na kateri stojijo stavbe št. ..., ... in ... Iz katastra nepremičnin, ki ga vodi GURS, pa je razvidno, da je tožnica lastnica navedenih stavb. Toženec je v premoženje tožnice pravilno upošteval stavbe, ki so vpisane v evidenco GURS. V 13. točki je pravilno izpostavljeno, da se pravna podlaga za upoštevanje podatkov iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije po uradni dolžnosti, nahaja v določbi 51. člena ZUPJS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076237
KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 361, 394, 394/3.
obstoj pripornih razlogov - priporni razlog begosumnosti - državljani tretjih držav - podaljšanje pripora ob izreku sodbe
Razumno je sicer upoštevati, da obdolženi dejansko prebiva na ozemlju Evropske unije, tj. na P., vendar bi glede na dejstvo, da je državljan N., lahko ozemlje Evropske unije zapustil in na ta način postal nedosegljiv za pravnomočno izvedbo kazenskega postopka, ki ga bremeni oziroma izvršitev kazenske sankcije.