ZUS člen 36, 60, 60/2, 36, 60, 60/2. ZTuj-1 člen 41, 43, 41, 43, 41, 43.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca
Ker tožena stranka sodišču kljub pozivu in dvema urgencama ni poslala upravnih spisov, niti odgovora na tožbo, sodišče ni moglo zanesljivo presoditi okoliščin, ki so bile pomembne pri odločitvi; ker namreč ni razpolagalo z izpisi iz uradnih evidenc, ni moglo preizkusiti navedb tožene stranke o tem, da tožnik ne izpolnjuje pogoja neprekinjenega osemletnega bivanja na podlagi izdanih dovoljenj oz. tožbenega ugovora, da ta ugotovitev tožene stranke ni pravilna.
Po 6. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ- Ur. list RS št. od 59/96 do 36/03) se določbe ZKZ o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Tudi, če so določene parcele po prostorskem planu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcela sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
Po 1. odstavku 23. člena ZG mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen in v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi zavod z odločbo v upravnem postopku; na podlagi citirane določbe je prvostopni organ zakonito izdal sporno prvostopno odločbo, s katero je tožnikom naložil, da morajo obvezno obnoviti gozd, ki je bil posekan na golo. Tožniki za sporen poseg v ta prostor niso imeli nobenega ustreznega dovoljenja, niti takega dovoljenja niso mogli pridobiti glede na dejstvo, da gre za zeleni pas in zaščiteno gozdno območje.
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 5/95), na katerega se tožnica sklicuje, v 25. členu (in ki ima podlago v 41. členu Zakona o dohodnini in 9. členu Zakona o davku na dobiček pravnih oseb - Uradni list RS, št. 72/93) določa osnovo za obračun amortizacije. Predpostavlja, da lahko podjetnik pridobi osnovna sredstva tudi z darilno pogodbo. Dokument o pridobitvi je davčna osnova iz darilne pogodbe. Omenjeni člen Pravilnika se da razumeti tako, da je za potrebe osnove za obračun amortizacije zadosten dokument že sklenjena pogodba, ne pa samo zemljiškoknjižni vpis. Vendar pa v danem primeru ni mogoče prezreti takrat veljavnega 1. člena ZOR-a, ki smiselno poudarja, da sodoben pravni promet zahteva pravno varnost. Urejanje pravnega prometa z namenom zagotoviti pravno varnost je namreč eno od temeljnih načel našega pravnega reda. Da bi bilo mogoče darilno pogodbo veljavno upoštevati v smislu zgoraj nakazanega mora zadoščati omenjenim načelom. Temu pa nedvomno služijo določila Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95). Ta v 22. členu določa, da mora biti na zasebni listini, na podlagi katere se dovoli vknjižba, podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, overjen.
Upoštevajoč namen zakonodajalca, da je opravljanje obvezne gospodarske javne službe omejil na storitve javne govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov RTV Slovenija, vse druge telekomunikacijske storitve pa je opredelil kot tržne telekomunikacijske storitve in glede na naravo in namen javnih telekomunikacijskih storitev, ki je v tem, da so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur, in ob upoštevanju narave VoIP storitev, pri katerih gre za prenos glasu preko internetnega protokola, ter glede na citirane določbe ZTel se sodišče pridružuje mnenju tožene stranke, da VoIP storitve niso javne telekomunikacijske storitve, pač pa tržne storitve, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti dovoljenje.
investiranje v opredmetena osnovna sredstva - davek od dohodka iz dejavnosti
Po presoji sodišča je investicijsko olajšavo mogoče razumeti kot olajšavo, ki jo lahko uveljavlja samostojni podjetnik v okviru svoje dejavnosti, ko gre torej za investiranje denarnih sredstev samostojnega podjetnika v osnovna sredstva. V obravnavanem primeru pa gre za nakup tovornega vozila v času, ko kupec še ni bil registriran kot samostojni podjetnik.
V kolikor se bo ugotovilo, da se je denacionalizacijski zavezanec olastninil v skladu z določili ZLPP pa je stališče tožene stranke, da ni mogoče vrniti nepremičnine v naravi, v kolikor vlagatelj ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe po ZLPP pravilno, če se je denacionalizacijski zavezanec lastninsko preoblikoval tudi glede predmetnih nepremičnin.
Ker spada področje aktivne politike zaposlovanja v pristojnost ministrstva za delo, je ob dejstvu, da v ZZZBP ni določen organ pristojen za odločanje o pritožbi iz tega področja ter upoštevajoč 232. člen ZUP, za odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper sklep prvostopnega organa tožene stranke, stvarno pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in ne tožena stranka.
Materialni predpis tako ne daje preživninskemu zavezancu neposrednega položaja ne aktivne ne pasivne stranke, saj je postopek za uveljavitev nadomestila preživnine namenjen izključno varstvu koristi mladoletnega otroka, kateremu je plačevanje preživnine že določeno, vendar pa se ta obveznost ne izpolnjuje. Preživninski zavezanec tako ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah ali obveznostih v tem postopku ne presoja. Morebitna udeležba v zvezi z določbo 21.f člena ZJSRS pa je mogoča le, če preživninski zavezanec dokaže, da je plačal vse preživninske obveznosti za nazaj in dva meseca vnaprej oziroma da je te prevzel njegov dolžnik.
ZRTVS člen 15, 15i, 15, 15i. ZDavP člen 223, 223c, 43, 46, 46/1, 223, 223c, 43, 46, 46/1.
prisilna izterjava
Okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi, se ne nanašajo na sam obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti, določenih v odločbi, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov, torej na dejstva, ki so za presojo zakonitosti sklepa o prisilni izterjavi pravno pomembna. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (1. odstavek 46. člena ZDavP), zato tudi v tem upravnem sporu ne more uspeti z navajanjem dejstev in okoliščin, ki jih dolžnik v postopku prisilne izterjave ne more uveljavljati.
Po določbah ZVCP za odločanje o zahtevi tujca za zamenjavo vozniškega dovoljenja je pravno pomemben le čas prebivanja in začetek prebivanja. V obravnavani zadevi je pravno pomembno dejstvo le, da je tožnik ob uveljavitvi ZVCP (1. 5. 1998) že prebival v Republiki Sloveniji, kar izhaja tudi iz uradnih evidenc. Ker tožnik ne sodi v kategorijo oseb, za katere ureja status poseben zakon (ZUSDDD), sta upravni organ prve stopnje in tožena stranka z izpodbijano odločitvijo obravnavala tožnika kot tujca na podlagi določb ZVCP.
vračanje premoženja v naravi - zahteva za denacionalizacijo
Podatek o zahtevanem premoženju v zahtevi za denacionalizacijo je nujni del materialnopravnega zahtevka za vrnitev tega premoženja, zato ni podlage za vračanje premoženja, ki v zahtevi ni navedeno, ter se pri tem organu tudi ne more sklicevati na postopanje v skladu z načelom pomoči neuki stranki. Naknadno dopolnjevanje zahteve glede premoženja predstavlja razširitev zahteve za denacionalizacijo, dopustnost katere pa je treba presojati glede na prekluzivni rok za vlaganje zahtev za denacionalizacijo iz 1. odstavka 64. člena ZDen.
Določba 2. odst. 95. člena ZDavP določa obliko zakonitega pobota medsebojnih terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca. Kot pogoj za ZDavP določa le, da ima davčni zavezanec davčni dolg, ki mu je potekel rok plačila. Poleg vzajemnosti je torej določen le pogoj zapadlosti obveznosti. Za nastanek pobota torej ni potrebno, da glede zapadle terjatve obstaja tudi izvršilni naslov. Glede na to, da je prvostopni davčni organ izvršil pobot z odločbo o odmeri dohodnine, je torej s tem realiziral pravico do izterjave davka. Prvostopna odločba je namreč postala izvršljiva že z vročitvijo tožniku, izvršljivostjo je torej bila pravica do izterjave že realizirana. Iz navedenega razloga zato dejstvo, da je bila drugostopna odločba izdana že po poteku zastaralnega roka, ni relevantno za vprašanje nastopa zastaranja pravice do izterjave davčnega dolga.
Zakon o davku od dobička pravnih oseb člen 21, 21. ZDDPO člen 64.
davek od dobička pravnih oseb
Ker je bila torej tožeča stranka ustanovljena zaradi dejavnosti opravljanja iger na srečo, to dejavnost pa urejajo posebni predpisi in je za opravljanje te dejavnosti prejela od svojega ustanovitelja ustrezna osnovna sredstva, prevzela pa je tudi delavce, tudi po presoji sodišča tožeča stranka ni upravičena do olajšave iz 1. odstavka 21. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb.
V upravnem postopku se urejajo meje, katerih potek med lastniki zemljišč ni sporen. Meja se uredi na podlagi podatkov zemljiškega katastra (tretji odstavek 15. člena ZENDMPE). Meja se torej določa tako, kot je vodena v zemljiškem katastru. Ne more se urediti po dejanskem poteku v naravi, t.i. uživalni meji, čeprav le-ta med strankami do tedaj ni bila sporna, temveč le po katastrski meji v skladu z določili zakona.
Kadar sodišče odloča o delitvi parcel oziroma določa parcelne meje, v sodnem postopku sodeluje tudi izvedenec geodetske stroke (134. člen Zakona o nepravdnem postopku), ki v skladu s pravili geodetske stroke izdela skico o poteku sodno določene meje (135. člen Zakona o nepravdnem postopku). Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki je sestavni del sodne odločbe in jo sodišče po njeni pravnomočnosti pošlje pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru (138. člen Zakona o nepravdnem postopku). Vpis sodno določene meje v zemljiškokatastrskem operatu nalaga geodetskemu organu tudi drugi odstavek 26. člena Zakona o zemljiškem katastru.
Sporno pravno razmerje iz tožbe, v kateri se zatrjuje nezakonito stanje, je lahko del spornega pravnega razmerja sklepa, ki se še ne izpodbija v upravnem sporu in zato odločitve z začasno odredbo. Razlog je dolžnost sodišča, da izvršuje načelo učinkovitega sodnega varstva.
V obravnavani zadevi gre očitno za nepredložitev potrdila o plačilu takse, ki bi ga sodišče glede na 4. odstavek 26. člena ZST moralo prejeti oziroma bi moral taksni zavezanec predložiti potrdilo o plačilu takse. V primeru, da upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk.
Skladno s 140. členom ZUP-a mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Stranka mora za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Skladno z omenjenim členom bi morala tožena stranka (kolikor za presojo utemeljenosti pritožbe zgoraj navedeni podatki upravnih spisov po njeni presoji za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso zadoščali) tožnika pozvati, naj za svoje trditve predloži oz. predlaga ustrezne dokaze, da bo lahko postopek nadaljevala in zaključila. Tožena stranka pa pri svojem postopanju slednjega določila ni upoštevala. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče opozarja še na določila člena 98 ZUP. Vročilnica iz 97. člena ZUP je listina, ki potrjuje in dokazuje pravilno vročitev. Vendar pa se vročitev v smislu 98. člena ZUP-a lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Po 1. odstavku 98. člena ZUP se v primeru, če se zgodi pri vročitvi pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Skladno z ustaljeno sodno prakso je treba to določbo uporabiti tudi za položaj, kakršen se nakazuje v obravnavanem primeru.
Gre za odločitev po prostem preudarku. V izpodbijani odločbi je davčni organ ocenil, da pritožbi ne bo mogoče ugoditi, do tega zaključka pa je prišel v postopku za ugotavljanje upravičenosti tožnikove vloge in preučitvi pritožbe zoper odločbo, ki jih je nato ocenil. V pravilnost same ocene prvostopnega organa se sodišče ne more spuščati.