V tako imenovanem pospešenem postopku so za takšno odločitev tožene stranke pomembna le tista dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na obstoj kakšnega izmed razlogov, ki so našteti v 2. odstavku 35. člena ZAzil oziroma v tej zadevi v 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. Tožena stranka zato pravilno poudarja v izpodbijani odločbi, da ji v tem primeru ni potrebno ugotavljati pogojev za priznanje azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil, ampak odloči neposredno na podlagi uporabe 2. odstavka 35. člena ZAzil.
Nikakršne ovire ni, da v davčni napovedi (ne glede na davčno osnovo, ki jo napoved izkazuje) ne bi uveljavljal znižanje davčne osnove v polni višini. Kot v tožbi ugotavlja že tožeča stranka sama, je določba 153. člena ZDavP jasna. Iz nje je namreč nedvoumno izhaja, da davčni zavezanec znižanje davčne osnove lahko uveljavlja najkasneje do poteka roka za predložitev davčne napovedi. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni ugovor neenakega obravnavanja davčnih zavezancev. Enakost namreč pomeni po eni strani enako obravnavanje tistih, ki so v enakem položaju in po drugi strani različno obravnavanje tistih, katerih dejanski položaji so različni. Razlikovanje med tistimi zavezanci, ki predlagajo davčne obračune in tistimi, ki oddajajo davčno napoved, pa je po presoji sodišča utemeljeno v njihovem različnem dejanskem položaju in v dejstvu, ki ga navaja tudi tožeča stranka, da se namreč zavezancem, ki oddajajo davčno napoved, davčna osnova v vsakem primeru ugotavlja in davek odmerja z odločbo. S podaljšanjem roka za uveljavljanje znižanja davčne osnove vse do izdaje odmerne odločbe bi bil po navedenem (splošni) rok za te zavezance daljši od splošnega roka, v katerem znižanje davčne osnove lahko uveljavljajo zavezanci, ki plačujejo davek na podlagi samoobdavčitve.
Določba 7. odstavka 241. člena ZP daje upravnemu organu zakonsko podlago za vročanje plačilnega naloga po določbah ZUP, zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi se moral plačilni nalog vročati po določbah ZP.
Prejeti predujmi so torej v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi moral tožnik, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka, v trenutku, ko je znesek predujmov presegel 5.000.000,00 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.
URS člen 22, 22. ZOsn člen 11, 11/4, 11, 11/4. ZSolI člen 11, 11. ZUS člen 60, 60/1-3, 60, 60/1-3. ZUP člen 43, 43.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku
V kolikor so z odločitvijo inšpekcijskega organa prizadete pravne koristi pobudnika, je potrebno tudi pobudniku priznati pravni interes stranskega udeleženca v upravnem postopku.
S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (1. odstavek 46. člena ZDavP). Ker so obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti določenih v odločbi, ki je izvršilni naslov, nesporno ugotovljene v izpodbijanem sklepu o prisilni izterjavi, tožnica v upravnem sporu ne more uspeti z navajanjem dejstev, ki po določbah ZdavP niso pravno pomembna. Zato tudi ni utemeljen tožničin predlog, da se takšna dejstva ugotavljajo na glavni obravnavi.
ZDS člen 57, 57. ZUP člen 35, 37, 254/2, 35, 37, 254/2.
izločitev uradne osebe
Nestrinjanje z vodenjem postopka in z odločitvami uradne osebe, samo po sebi ni izločitveni razlog. Izločitveni razlog iz 37. člena ZUP obstaja le ob določenem ravnanju uradne osebe do stranke ali upravne stvari, ki ni izrecno naveden v 35. členu ZUP in 57. členu ZDS, je pa takšno, da bi porajalo dvom v nepristranost uradne osebe. Po določbi 2. odstavka 254. člena ZUP mora pritožbeni organ v obrazložitvi presoditi vse pritožbene navedbe. To pa ne pomeni, da mora obrazložitev odločbe druge stopnje vsebovati odgovore na posamezne pritožbene navedbe, ki za odločanje v konkretni zadevi sploh niso pomembne.
ZSVP člen 2, 5, 5/5, 2, 5, 5/5. ZUP člen 113, 113/2, 118, 113, 113/2, 118.
inšpekcijski postopek
Pri odločanju o stroških postopka uvedenega po uradni dolžnosti je pravno pomembno le dejstvo, da je bil postopek končan z odločbo. Dejstvo ali je odločba, s katero je bil postopek končan tudi dokončna in pravnomočna, pa po določbah ZSVP in ZUP sploh ni pomembno.
Ni dolžnost upravnega organa, da stranke opozarja na pravice oziroma obveznosti po veljavnih predpisih, še preden je bil uveden postopek. Taka obveznost bi eventualno nastopila šele z uvedbo upravnega postopka, saj mora organ v skladu s 7. členom ZUP med postopkom varovati tudi pravice strank.
Napačno je stališče v tožbi, da tožeči stranki pripada na podlagi 1. točke 5. člena v povezavi z 9. členom ZSPOZ odškodnina za pretrpljene duševne in telesne bolečine v višini 2.000.000,00 SIT. 9. člen ZSPOZ določa le skupni najvišji znesek odškodnine, ki je lahko posameznemu upravičencu odmerjen.
denacionalizacija - sprememba odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Tožena stranka lahko ob reševanju pritožbe stranke, ki se je edina pritožila, v njeno škodo odloči le ob uporabi določb 263., 266. in 267. člena ZUP/86.
ZAzil člen 2, 2/1-6, 2/2, 37, 37/1. ZUP člen 188, 188/3.
tretja država - predhodni postopek - azil
Sodišče nima pomislekov o pravilnosti zaključka tožene stranke, da je Republika Madžarska varna tretja država v smislu 6. alinee 1. odstavka 2. člena ZAzil v zvezi z Odlokom o določitvi varnih tretjih držav, prav tako pa tudi tožeča stranka ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale nasprotno. Glede ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz 6. alinee 1. odstavka 2. člena ZAzil za opredelitev varne tretje države, je po uveljavljeni upravno-sodni praksi treba tudi v tovrstnih primerih subsidiarno uporabljati ustrezne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Vendar pa ZAzil z nobeno določbo ne odvezuje stranke kazenske in materialne odgovornosti, če bi dala krivo izjavo in tudi sicer ZAzil v 3. odstavku 23. člena nalaga dolžnost aktivnega sodelovanja stranke oziroma prosilca za azil v azilnem postopku. Iz izjave tožnika v prošnji za azil izhaja, da je pred prihodom osem mesecev prebival v različnih državah, od tega v Republiki Madžarski zadnja dva meseca pred svojim prihodom, kar pomeni, da je prišel iz varne tretje države.
V času odločanja tožene stranke z izpodbijano odločbo 8. 12. 2003 je bilo že odločeno v zadevi Ps ... , za katero je tožnica prosila za dodelitev odvetnika za zastopanje v tem sporu. S sodbo je bilo njenemu zahtevku ugodeno in sodba je postala pravnomočna 29. 11. 2003. Tako je v času odločanja tožene stranke sodišče že pravnomočno odločilo v zadevi, za katero je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je bila v času odločanja tožene stranke zadeva, v kateri tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že pravnomočno končana, gre pri tožničini vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za situacijo, ko je njena vloga postala nerazumna. Tožničinemu zahtevku je bilo pravnomočno ugodeno in je tako odpadel razlog oziroma podlaga za njeno zahtevo za dodelitev brezplačne pomoči.
ZUP člen 11, 11/1. ZUS člen 61, 61/1, 72, 72/4. ZUSDDD člen 1. URS člen 3, 23, 25, 120, 120/2, 153, 153/4, 156. ZUstS člen 44, 48. MKVCP člen 6.
pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo sorazmernosti - način uresničevanja pravic - stalno prebivališče državljanov naslednic nekdanje sfrj - dovoljenje za bivanje - sojenje na glavni obravnavi
Zaradi narave pravice iz 25. člena Ustave v zvezi s postopki upravnega odločanja o dovoljenjih za bivanje po presoji sodišča v konkretnem primeru ne gre za poseg v določilo 25. člena Ustave, ki bi ga bilo treba presojati po 3. odstavku 15. člena Ustave, ampak gre za način uresničevanja pravice iz 25. člena Ustave, ki ga zahteva narava te pravice v konkretni vrsti upravne zadeve (2. odstavek 15. člena Ustave). Za državljane drugih republik, ki jim je 26. 2. 1992 prenehalo stalno prebivališče, zakon zahteva, da vlagatelj prošnje izkaže dejansko življenje v Republiki Sloveniji in ne neprekinjeno dejansko življenje. Stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/2003) pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče meritorno odločati, dokler zakonodajalec ne sprejme zakona v skladu s stališčem Ustavnega sodišča. Sodišče ne more presoditi o zadevi neposredno na podlagi ustavne odločbe oziroma "v duhu ustavnih pravic" kot pozivajo tožniki, ker Ustavno sodišče sámo pravi, da mora zakonodajalec najprej opredeliti določena merila za izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja.
ZAzil člen 36/1-5, 35, 35/2, 36, 36/1-5, 35, 35/2, 36.
upravni postopek - očitno neutemeljena prošnja za azil
Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je tožnik vložil prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, zaradi česar gre za zlorabo azilnega postopka. Prošnjo za azil je vložil šele tedaj, ko je bil nameščen v center za tujce zaradi odstranitve iz države, okoliščine primera pa kažejo na to, da v RS pred tem ni imel namena, da zaprosi za azil.
ZUS člen 18, 18/2, 19, 19/1. ZVISJ člen 4, 32, 32/2, 62, 62/1-3.
zastopnik javnega interesa - aktivna legitimacija
Materialno-pravni predpostavki za vložitev tožbe državnega pravobranilstva v funkciji zastopanja javnega interesa v upravnem sporu sta dve: z izpodbijanim aktom mora biti kršen zakon in zakon mora biti kršen v škodo javne koristi. Škoda za javno korist mora biti v postopku konkretno izkazana v tem smislu, da je znatna in je že nastala, pa jo je mogoče s tožbo v upravnem sporu vsaj zmanjšati, ali pa da zaradi kršitve zakona znatna škoda neposredno preti in jo je mogoče s tožbo v upravnem sporu preprečiti ali zmanjšati.
V ponovljenem postopku je potrebno, da tožena stranka pribavi celoten spis Sodnika za prekrške P... , te podatke pa primerja s podatki depeše PP A in podatki, ki izhajajo iz prošenj za azil in ob uporabi načela proste presoje dokazov (10. člen ZUP) ponovno odloči o stvari. Pri tem pa mora tožena stranka tudi ugotavljati ali so v primeru tožnikov izpolnjeni pogoji, ki so določeni v 1., 2. in 3. točki 6. alinee 2. člena ZAzil.
Zahteva za denacionalizacijo je morala vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva. Tožnik vse do izteka roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo ni navedel, da zahteva vrnitev premičnega premoženja, zato so njegovi tožbeni ugovori, po katerih naj bi to zahteval s tem, ko je zahteval vrnitev vsega premoženja na določenih parcelnih številkah, neutemeljeni. ZDen v prvem odstavku 62. člena izrecno določa, da mora zahtevek za denacionalizacijo med drugim vsebovati tudi podatke o premoženju na katero se zahteva nanaša. Če upravičen vlagatelj ni postavil jasne zahteve za vrnitev določenega premoženja, njegova vloga v tem pogledu ni bila nepopolna, ampak ta zahteva pač ni bila postavljena. Upravni organ je bil dolžan vlogo obravnavati kot nepopolno in zahtevati dopolnitve le v okviru v roku postavljenega zahtevka.
Odklonitev soglasja k imenovanju in razrešitvi ravnatelja je akt, ki po določbi drugega odstavka 3. člena ZUS sodi v pristojno obravnavanje upravnega sodišča. Ker izdaja soglasja ne pomeni odločanja o upravni stvari kot jo opredeljuje določba 2. člena ZUP, ampak gre za odločanje o posamični stvari v drugih javnopravnih stvareh, se določbe ZUP uporabljajo smiselno in subsidarno, se presoja zakonitost izpodbijanega negativnega soglasja ob smiselni uporabi določbe 6. člena ZUP.
Pravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo enega od upravičencev je v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša (drugi odstavek), vendar le, če jo je vložil eden od upravičencev do vložitve zahteve za denacionalizacijo. To pomeni, da zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena s strani osebe, ki po ZDen ni upravičena do vložitve take zahteve za določeno premoženje, ne more biti v korist drugih upravičencev, ki bi sicer lahko v zakonskem roku vložili zahtevo za denacionalizacijo določenega premoženja.