V obravnavanem primeru ne more biti dvoma v tožnikovo identiteto (čeprav se je preselil), saj so iz spornega plačilnega naloga poleg tožnikovega imena in priimka razvidni tudi tožnikovi rojstni podatki, v predloženi spisni dokumentaciji je tudi potrdilo o tožnikovem stalnem prebivališču, in tudi v potrdilu o katastrskem dohodku, katerega je tožnik sodišču predložil zaradi taksne oprostitve, je naveden tožnikov stari (prejšnji) naslov, ki je naveden tudi v spornem plačilnem nalogu. Tožbeni ugovori, da razlogi, zaradi katerih je bil tožnik kaznovan, ne obstajajo in da je višina terjane kazni previsoka, so neutemeljeni, ker bi jih moral tožnik pravočasno uveljavljati že v ugovoru na sporni plačilni nalog; v postopku izterjave denarne kazni se ti ugovori ne morejo več uspešno uveljavljati (292. člen ZUP, prav tako ZDavP).
Obnovo postopka, ki jo upravni organ uvede po uradni dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZUP) je vezana na subjektiven rok 1 meseca, ta rok pa začne teči od dne izdaje zapisnika o inšpekcijskem pregledu pristojnega davčnega organa, katerega ugotovitve predstavljajo obnovitveni razlog iz 260/1 člena ZUP.
Ker je tožena stranka odločbo organa prve stopnje v celoti odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek organu prve stopnje skladno s pravili procesnega zakona, bo tožeča stranka v ponovljenem postopku imela možnost zoper novo prvostopno odločbo vložiti pritožbo in v (ponovljenem) upravnem postopku uveljavljati materialnopravne ugovore, ki jih uveljavlja v tem upravnem sporu. Sodišče pritožbenim enakih tožbenih ugovorov ni presojalo, saj na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, hkrati pa lahko sodišče s svojimi pravnimi mnenji toženo stranko veže le v primeru, ko ji zadevo zaradi odprave upravnega akta vrne v ponoven postopek (tretji odstavek 60. člena ZUS).
Pri presoji upravičenosti uporabe znižane davčne stopnje po 10. členu ZPD je treba presoditi, ali sredstvo, ki je bilo nabavljeno z znižano davčno stopnjo, dejansko služi zasebniku za opravljanje njegove dejavnosti, torej ali se sredstvo uporablja za namen, ki dopušča njegovo opredelitev kot osnovno sredstvo, to je za opravljanje tožnikove dejavnosti.
ZKZ člen 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZGO-1 člen 238, 238/2.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11., 12., 13., 14., 15. in 16. ter 112. prehodnih določb ZKZ. Drugi odstavek 238. člena ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.
Če je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v denacionalizacijskem postopku iz razloga nepravilno izdane pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu po 23. členu ZDen-B, je denacionalizacijski organ upravičen in dolžan predlagati obnovo postopka ugotavljanja državljanstva. Če ne gre za takšno situacijo in zoper pravnomočno odločbo o državljanstvu ni vloženo nobeno izredno pravno sredstvo, denacionalizacijski organ nima podlage od pristojnega organa ponovno zahtevati ugotavljanja državljanstva.
ZUP/72 člen 14/3, 15. ZUP/86 člen 114/6. ZUP/2000 člen 324. ZUS člen 26, 34/1-3, 34/1-6.
molk organa - vročitev odločbe - taksna obveznost
Če prvostopenjski upravni organ ni tožniku vročil odločbe zaradi določila 3. odstavka 14. člena ZUT/72 (Uradni list RS – prečiščeno besedilo: št. 18/90, 33/90, 20/91 12/92), potem do izdaje odločbe tožene stranke (tudi vročitve) ni prišlo zaradi ravnanja tožene stranke.
Pokopališče je zaradi svoje specifične uporabe, posebna oblika nepremičnine, ki je kljub dejanski okoliščini, da se je trenutno ne uporablja za pokope, zgolj iz tega dejstva ne sme opredeliti kot opuščeno nepremičnino.
Organ je pri ugotavljanju rabe zemljišča in obsega prvenstveno vezan na podatke katastra, ki je o teh podatkih javna evidenca. Stranka pa lahko dokazuje tudi drugače, kot izhaja iz katastra.
Z odločbo, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, je ustavno sodišče odločalo o skladnosti nekaterih določb ZDen z ustavo, ne pa odpravilo podzakonski predpis, zato tožnik ne more s sklicevanjem na to odločbo zahtevati odpravo pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
ZZ člen 33, 34, 35, 36, 37. ZUJIPK člen 41. ZUP člen 4, 6/2.
imenovanje direktorja javnega podjetja - diskrecijsko odločanje - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Ker gre po mnenju sodišča pri imenovanju direktorja v javnem zavodu kot osebi javnega prava in kot taki ustanovljeni za opravljanje pravnih nalog glede na navedene elemente javnopravne narave za javnopravno stvar, to po 4. členu ZUP narekuje smiselno uporabo upravnega postopka v postopkih za imenovanje direktorja, in sicer z uporabo tistih procesnih inštitutov tega postopka, ki je za take vrste postopka smotrna. Neobrazložitev sklepa o izbiri z dejanskimi razlogi za odločitev ni onemogočanje vpogleda v celotno razpisno dokumentacijo sta bistveni kršitvi pravil postopka v postopku za imenovanje direktorja javnega zavoda, ker se z njima neizbranim kandidatom onemogoča učinkovito uporabo pravnih sredstev, s tem pa se nedopustno posega v njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe s katero je bil ugovor v postopku izvrševanja mandatne kazni zavržen, se ne more uveljavljati ugovor o pravilnosti zavrženja drugega ugovora kot nedovoljenega.
ZSam člen 9, 14. Odlok o uvedbi o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika člen 6.
samoprispevki
Glede na določbe ZSam in določbe Odloka sodišče nima pomislekov, da je tožnica zavezanka za plačilo samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika. Po mnenju sodišča so tožbene navedbe neutemeljene, saj med strankama ni sporno, da je tožnica lastnica (sicer majhnega dela) stavbnega zemljišča, vendar pa tudi po presoji sodišča velikost stavbnega zemljišča ne more vplivati na določitev zavezanca za samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture.
Zato je mogoč upravni spor le zoper upravni akt, ki je bil izdan na drugi stopnji, zoper upravni akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. Zmotno je torej mnenje tožnika, da je postala prvostopna odločba dokončna zato, ker je bila pritožba zoper njo dokončno zavržena oziroma je bil dokončno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
prisilna izterjava denarne kazni - potrdilo o izvršljivosti - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek
Iz navedenega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti po mnenju sodišča izhaja nelogičnost, in sicer da naj bi odločba Sodnika za prekrške postala izvršljiva dne 26. 5. 1999, kar je eno leto pred tem, ko je postala pravnomočna (dne 11. 5. 2000), kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 252. člena Zakona o prekrških, ki določa, da odločba o prekršku postane izvršljiva šele, ko postane pravnomočna in ni drugih ovir za njeno izvršitev. Po presoji sodišča predmetno potrdilo, ki je odtisnjeno na odločbi sodnika za prekrške, zaradi nelogičnosti, ki iz njega izhaja, ne potrjuje njene izvršljivosti, kar smiselno pomeni, da odločba sodnika za prekrške nima potrdila o pravnomočnosti.
Tožbeni ugovor nepravilne uporabe 257. člena ZUP je po presoji sodišča neutemeljen. Navedena določba zakona organu omogoča, da obnovo postopka uvede bodisi z izdajo posebnega sklepa o obnovi postopka, če takega sklepa ne izda, pa z izdajo odločbe o glavni stvari.
ZDDPO člen 15. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 26. Slovenski računovodski standardi standard 13.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija
Amortizacije v višini, ki presega višino amortizacije, obračunane po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, davčno ni mogoče priznati.
Po presoji sodišča odločba, ki jo kot novo dejstvo oziroma nov dokaz prilaga tožeča stranka predlogu za obnovo postopka, ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot jo je sprejela tožena stranka z odločbo z dne 24. 5. 2002, saj dejstvo, ki ga izpričuje, v tem postopku ni pravno pomembno. Ker tožeča stranka v tem postopku ni stranka, bi lahko tožena stranka njeno zahtevo za obnovo postopka zavrgla, vendar tega ni storila, temveč je zahtevo za obnovo presojala po vsebini. Po mnenju sodišča s tem tožena stranka ni kršila določila ZUP, saj je storila več, kot ji zakon v takih primerih nalaga. Tožena stranka postopa po 273. členu po uradni dolžnosti, če oceni, da so vsi pogoji, ki jih ta člen zahteva, izpolnjeni. Postopek po navedenem členu pa ni v diskreciji stranke, torej tožnik nima zakonske podlage, da bi izdajo odločbe na podlagi 273. člena ZUP zahteval od tožene stranke, zato tudi tožena stranka ni dolžna na zahtevo tožnika o taki zahtevi odločiti.
ZDoh jasno določa, da se invalidom s 100% telesno okvaro osnova za dohodnino zmanjša za letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Glede na to, da je tožnik dokazal izpolnjevanje samo enega zakonskega pogoja za znižanje osnove za dohodnino, in sicer priznano pravico do tuje nege in pomoči, ne pa tudi izpolnjevanje drugega zakonskega pogoja, da je invalid s 100% telesno okvaro, do priznanja obravnavane olajšave tudi po mnenju sodišča ni upravičen.